Samopoškodovanje je boleč izraz notranjega boja. Ni dejanje, ki bi izražalo željo po pozornosti, temveč pogosto tihi krik nekoga, ki ne zna več drugače ubesediti svoje stiske. Ljudje, ki se samopoškodujejo, si ne želijo nujno smrti : želijo, da bi bolečina končno utihnila, vsaj za trenutek. To je njihov način, kako preživeti neznosno težo občutkov, ki jih preplavljajo. Kaj je samopoškodovanje Samopoškodovanje pomeni, da si oseba namenoma povzroča fizično bolečino, da bi se sp

Roko na srce : vsi smo že kdaj odlašali. Nekaj nas je čakalo na “pravi trenutek”, na “boljšo priložnost” ali na tisti dan, ko bomo imeli več energije, motivacije, časa. A ta dan … pogosto ne pride.

Si že kdaj ujel/a sebe, kako kažeš s prstom na drugega še preden sploh dobro pomisliš, kaj se je zgodilo? “On je kriv.” “Ona je začela.” “To ni moja napaka.” Resnica? To počnemo vsi. In ne zato, ker smo slabi ljudje, ampak zato, ker nas je strah. Zakaj krivimo druge Ko gre nekaj narobe, je veliko lažje najti “krivca”, kot pogledati vase. S tem si za trenutek olajšamo dušo, ohranimo občutek nadzora in se izognemo bolečini, ki pride z iskrenim priznanjem: “Zmotil/a sem se.”

Samopodoba je temelj tvojega notranjega miru. Če si kdaj pomislil, da nisi dovolj, da nisi vreden ljubezni, uspeha ali spoštovanja, nisi sam. Nizka samopodoba se ne rodi čez noč. Zraste iz besed, ki so nas zaznamovale, iz primerjav, iz neuspehov, ki smo jih prevečkrat ponavljali v glavi. Ampak dobra novica? Lahko jo preoblikuješ. Kaj sploh je samopodoba Samopodoba pomeni, kako vidiš sebe: svojo vrednost, sposobnosti in svoj prostor v svetu. Če imaš nizko samopodobo, se pogost

Veš tisti občutek, ko ti telo ne pusti dihati? Ko srce razbija, dlani se znojijo, misli drvijo kot vlak – in čeprav “vse v redu”, te nekaj v tebi prepričuje, da ni? To ni slabost. To je anksioznost. In tvoje telo te v resnici poskuša zaščititi. Kaj je anksiozna motnja Anksioznost sama po sebi ni sovražnik ampak je naravni odziv telesa na nevarnost. A včasih telo ne zna več izklopiti alarma. Takrat se odziva, kot da si v nevarnosti , tudi ko si varno doma, v službi ali v post

Ležiš v temi. Oči so zaprte, telo utrujeno, a misli ne utihnejo. Namesto miru pa valovi skrbi, analiz, “kaj če” in “zakaj nisem”. Nespečnost ni samo “težava s spanjem”. Je klic tvojega telesa, da nekaj v tebi išče mir. Kaj sploh je nespečnost Nespečnost pomeni, da imaš težave z uspavanjem, prebujanjem, spanjem ali pa se zbudiš – in si še vedno izmučen. Ni stvar lenobe, ampak notranje napetosti. Najpogostejši simptomi so: težko zaspiš ali se pogosto zbudiš, vstajaš prezgodaj,

Jeza ni sovražnik ampak je sporočilo Je energija, ki ti sporoča, da nekaj ni ok. In če jo znaš poslušati, postane tvoj zaveznik, ne uničevalec. Dobro obvladovana jeza te lahko premakne naprej, zaščiti tvoje meje in motivira za spremembo. Če pa ji pustiš, da te prevzame, lahko požge vse okrog tebe: odnose, zdravje in notranji mir. Kaj se dogaja v tvojem telesu, ko si jezen/a Ko se razjeziš, se tvoje telo pripravi na “boj ali beg”. Nadledvične žleze sprostijo adrenalin in ko

Alkohol. Za marsikoga simbol sprostitve, praznovanja ali način, kako “odklopiti”. Za druge pa tih spremljevalec samote in bega. Ena pijača ob večerji, kozarec vina po napornem dnevu, “zasluženo pitje po uspehu …In ne da bi se zavedel to postane ritual. A jutra po pitju so vse prej kot sproščena. Tista praznina, potlačen sram, žalost ali tesnoba po zabavi niso naključje. To ni samo “maček”. To je tvoj um, ki kliče po pozornosti. Kako prepoznati, da piješ preveč Ni univerzalne

Za nekatere je to prijateljstvo. Za druge strast. Za tretje pa tišina, v kateri se počutiš varno. Vsak ima svojo definicijo, a zdrav odnos vedno raste iz korenin spoštovanja, komunikacije in enakopravnosti. Če si v razmerju (ali si želiš boljših odnosov), to ni pot popolnosti, ampak učenja. Učenja sebe, drugega in ravnotežja med obema. Kaj sploh je zdrav odnos Zdrav odnos ni pravljica. Je prostor, kjer se oba slišita, spoštujeta in prevzemata odgovornost za to, kar ustvarjata

Kaj sploh je travma Travma je izkušnja izjemnega stresa, strahu ali bolečine , nekaj, kar preseže tvoj nadzor. Lahko gre za en sam dogodek ali za obdobje, ki traja predolgo. In čeprav se lahko dve osebi znajdeta v enaki situaciji, jo vsaka doživi popolnoma drugače. Travma ni šibkost, ampak je odziv sistema, ki te je poskušal zaščititi. Kaj vse je lahko travmatično Travma lahko izvira iz mnogih situacij: od zlorab, nasilja, nesreč, izgub, zavrnitve, ponižanja … ali celo dolgot

Priznajmo si, vsi smo že bili tam. Tisti trenutek, ko vidiš, da nekdo objavi svoj uspeh, novo službo, potovanje, zaljubljenost … in namesto iskrenega veselja te nekaj v prsih rahlo stisne. Ni se ti treba pretvarjati, da tega ne občutiš, to je človeško. Primerjava z drugimi je del naše narave. A kadar se v njej izgubimo, nas hitro pahne v občutek manjvrednosti, zavisti ali samokritike. In to ne pomeni, da si slab človek ampak pomeni samo, da imaš srce, ki hrepeni po rasti. L

Vsaka sprememba se začne z enim preprostim vprašanjem:

Motnja prenajedanja ni znak šibkosti, ampak klic tvoje duše, da nekaj v tvojem življenju potrebuje nežno pozornost. Kompulzivno prenajedanje je ena najpogostejših motenj hranjenja, a hkrati ena najbolj skritih. V tem zapisu ti bom približala simptome, vzroke in možnosti okrevanja. Prenajedanje se kaže kot ponavljajoče epizode uživanja večjih količin hrane v kratkem času, pogosto v skrivnosti. S tem pogosto pridejo občutki sramu, krivde, gnusa ali žalosti. Za razliko od bulimi

Morda se kdaj počutiš, kot da sediš na čustvenem toboganu...gor in dol, brez varovalnega pasu. Tvoja čustva so intenzivna, odnosi polni viharjev, občutek, kdo sploh si, pa se včasih izmuzne. To, kar opisujem, se lahko imenuje mejna osebnostna motnja (BPD) . A zapomni si – BPD ni oznaka, da si »slaba oseba«. Je le drugačen način, kako tvoje srce in možgani doživljajo svet. In kar je najlepše: BPD je ozdravljiv . Živeti z mejno osebnostno motnjo (BPD) je pogosto kot vožnja na č

Čustveno nasilni odnosi se redko začnejo kot nasilni. Običajno se začnejo nežno, polni obljub, zaupanja in topline. A počasi, skoraj neopazno, začne partner z nadzorom in prisilo ustvarjati dinamiko moči, ki sistematično zmanjšuje tvoj občutek lastne vrednosti in zaupanja vase.Zato je ključno vprašanje, ki si ga lahko zastaviš: "Kako se jaz počutim v tem razmerju?" Čustvena zloraba se redko začne na glas. Pride potiho, počasi, dokler ne začneš dvomiti vase. Če se v razmerju

Travma ni dogodek sam po sebi, ampak tvoj notranji odziv nanj. To je način, kako tvoje telo in tvoja duša reagirata na izgubo, bolečino, zlorabo, nesrečo ali kak drug prelomni dogodek. Vpliva na tvoje misli, občutke, telo. In čeprav je travma težka, je okrevanje mogoče . Travma te ne definira. To je zgodba o bolečini, a tudi o tvoji moči. Spodaj je 10 načinov, kako s toplino, potrpežljivostjo in nežnostjo pozdraviti travmo in se počasi vrniti k miru. 1. Sprejmi podporo Prvi

Želja po spremembi videza je povsem človeška. Vsi kdaj začutimo, da bi radi kaj popravili, izboljšali ali skrbneje poudarili. A pri nekaterih ta želja preseže mejo zdravega in postane odvisnost od plastične kirurgije – stanje, ki ne prinese trajne sreče, ampak osebo vodi v začarani krog vedno novih posegov, negotovosti in nezadovoljstva. To ni le estetska izbira. Gre za vedenjsko motnjo , ki pogosto izvira iz globoko zakoreninjenih občutkov manjvrednosti in bolečih notranjih

A se ti kdaj zdi kot da je cel svet proti tebi? Kot da se ti vedno znova dogajajo krivice in da nimaš nadzora nad svojim življenjem? Če pogosto kriviš druge za svoje izzive in neuspehe, je možno, da se soočaš z mentaliteto žrtve . To ni diagnoza, ampak vzorec razmišljanja in vedenja, ki lahko človeka ujame v občutek nemoči, pasivnosti in večne krivice. Dobra novica pa je: mentaliteta žrtve ni trajna . Naučena je bila – in zato jo je mogoče tudi preseči. Tudi v najtemnejši s

Ali se kdaj ujameš v vrtinec impulzivnih nakupov, ki ti prinesejo kratek trenutek sreče, nato pa občutek krivde in praznine? Če se to pogosto ponavlja in vpliva na tvoje finance, odnose ali počutje, morda ne gre več za občasno razvajanje, ampak za zasvojenost z nakupovanjem . Polne vrečke, prazno srce. Zasvojenost z nakupovanjem ni pot do sreče – prava vrednost prihaja iz miru v tebi. Kaj je zasvojenost z nakupovanjem? Zasvojenost z nakupovanjem, imenovana tudi oniomanija ,

Okrevanje ni cilj, ampak proces. Treznost zahteva več kot le moč volje. Zahteva pogum, iskrenost in pripravljenost, da vsak dan znova izbiraš življenje brez substanc. In če pride ponovitev.. to ni znak šibkosti, ampak del poti. Pomembno je, kaj narediš potem. Pot okrevanja je kot hoja iz teme proti svetlobi – vsak korak stran od neviht je korak bližje notranjemu miru in novemu življenju. Kako pogosta je ponovitev? Mnogi se počutijo krive ali zlomljene, ko pride do recidiva.