Anksioznost: ko živčni sistem ne verjame, da je varno

Veš tisti občutek, ko ti telo ne pusti dihati? Ko srce razbija, dlani se znojijo, misli drvijo kot vlak – in čeprav “vse v redu”, te nekaj v tebi prepričuje, da ni?

To ni slabost. To je anksioznost. In tvoje telo te v resnici poskuša zaščititi.

Kaj je anksiozna motnja

Anksioznost sama po sebi ni sovražnik ampak je naravni odziv telesa na nevarnost.

A včasih telo ne zna več izklopiti alarma.

Takrat se odziva, kot da si v nevarnosti , tudi ko si varno doma, v službi ali v postelji.

Če ta občutek postane stalnica, če te ovira v vsakdanjem življenju, govorimo o anksiozni motnji.To ni “preobčutljivost”. To je preobremenjen živčni sistem.

Pogosti simptomi

Anksioznost ima tisoč obrazov. Nekateri so vidni, drugi ne. Najpogosteje pa jo prepoznaš po tem, da:

• hitro dihaš ali se treseš,

• srce razbija kot alarm,

• misli ne nehajo premlevati,

• težko se skoncentriraš,

• spiš slabo,

• imaš občutek, da bo “nekaj narobe”,

• se izogibaš ljudem, krajem ali dogodkom,

• skrbiš – tudi ko ni razloga.

To ni lenoba, to ni razvajenost – to je izčrpanost živčnega sistema.

Zakaj pride do anksioznosti

Genetika – če so v tvoji družini prisotne anksiozne motnje, je tvoj živčni sistem morda bolj občutljiv.

Travme in stres – dolgotrajen pritisk, izgube ali napetosti pustijo odtis.

Kofein, alkohol, sladkor – navidezni “pomirjevalci”, ki v resnici telo še bolj vznemirijo.

Nepravilna prehrana, pomanjkanje spanja in gibanja – tvoj um brez osnovnih pogojev težko najde mir.

In včasih gre preprosto za obdobje, v katerem je preveč vsega.

Vrste anksioznih motenj

1. Generalizirana anksiozna motnja (GAD) – ko te skrbi vse: delo, zdravje, denar, odnosi. In ko se ena skrb konča, pride naslednja.

2. Zdravstvena tesnoba – vsaka telesna sprememba sproži paniko in preverjanje.

3. Panična motnja – nenadni napadi panike, občutek dušenja ali “norega srca”.

4. Socialna anksioznost – strah pred obsojanjem ali zavrnitvijo v družbi.

5. Agorafobija – strah zapustiti “varno območje”.

6. Specifične fobije – močan, iracionalen strah pred določenimi stvarmi ali situacijami.

7. Ločitvena anksioznost – strah pred izgubo bližine ljubljene osebe.

8. Anksioznost zaradi snovi ali bolezni – ko jo sprožijo zdravila, hormoni ali zdravstvena stanja.

Vsaka ima svoj obraz – a vse imajo skupno nit: potrebo po varnosti.

Kako pomagati sebi (in drugim)

1. Prisluhni si. 

Anksioznost ni sovražnik – je signal, da nekaj v tebi išče varnost.

2. Uredi ritem. 

Telo ljubi stabilnost – spanje, obroki, gibanje, rutina.

3. Dovoli podporo. 

Pogovor s terapevtom ali svetovalcem ni znak šibkosti, ampak poguma.

4. Dihaj. Počasi, zavestno, s trebuhom – telo se ob dihu spomni, da si varen/a.

5. Omeji stimulante. Kava, nikotin in alkohol so gorivo za tesnobo.

6. Piši. Daj misli na papir.

In če imaš ob sebi nekoga ki trpi za anksioznostjo , prosim ne minimaliziraj.

Stavek “saj ni tako hudo” je pogosto tisto, kar zaboli najbolj.

Namesto tega reci: “Vidim te. Tu sem.”

Zdravljenje in okrevanje

Najboljši pristop je kombinacija:

Kognitivno-vedenjska terapija (CBT) – uči te prepoznati miselne zanke in jih nadomestiti z realnejšimi mislimi.

Terapija izpostavljanja – postopno navajanje telesa na občutke strahu, da jih ne vidi več kot nevarne.

Zdravila (včasih potrebna) pomagajo uravnovesiti kemijo v možganih – a vedno naj bodo spremljana s terapijo.

Okrevanje ni takojšnje, ampak je možno ker se tvoj živčni sistem lahko nauči miru.

Če te anksioznost omejuje, če tvoje telo reagira hitreje kot tvoj razum in si utrujena od notranje napetosti, ne ostajaj sama v tem.

V individualnem pogovoru 1:1 (Zoom ali MSN) pogledava tvoje misli, telesne simptome in vzorce ter jih začneva urejati na način, ki vrača stabilnost.

Če želiš globljo spremembo, te vabim v coaching Srčne sobe PSIHA — kjer ne gasimo simptomov, ampak gradimo notranji mir.