Motnja prenajedanja (kompulzivno prenajedanje): simptomi, posledice in poti do okrevanja

Motnja prenajedanja ni znak šibkosti, ampak klic tvoje duše, da nekaj v tvojem življenju potrebuje nežno pozornost. Kompulzivno prenajedanje je ena najpogostejših motenj hranjenja, a hkrati ena najbolj skritih. V tem zapisu ti bom približala simptome, vzroke in možnosti okrevanja.

Prenajedanje se kaže kot ponavljajoče epizode uživanja večjih količin hrane v kratkem času, pogosto v skrivnosti. S tem pogosto pridejo občutki sramu, krivde, gnusa ali žalosti. Za razliko od bulimije tu ni bruhanja ali drugih oblik »čiščenja«, zato mnogi, ki se prenajedajo, sčasoma pridobijo na teži.

A zapomni si: teža ni bistvo. Bistvo je tvoj notranji svet in to, da se tvoje telo in srce oglašata na svoj način.

Kadar hrana ni več samo hrana, ampak poskus, da utišamo bolečino … kompulzivno prenajedanje ni šibkost, ampak klic duše po nežnosti in razumevanju.

Kako se motnja prenajedanja občuti?

• hitro in nekontrolirano prehranjevanje,

• jedo tudi, ko ni fizične lakote,

• hrana postane skrivnost,

• po epizodi pridejo krivda, žalost, gnus.

Če se to dogaja pogosto (več kot enkrat na teden tri mesece), govorimo o motnji prenajedanja. Ta motnja ni redka – z njo se spopada veliko ljudi po svetu, tudi v Sloveniji, pa vendar je pogosto skrita za zidovi tišine in sramu.

Kaj je v ozadju?

Prenajedanje pogosto sprožijo čustva: stres, osamljenost, dolgčas, slaba samopodoba. Lahko se pojavi v družinah, kjer je odnos do hrane že od prej napet. V možganih pri tem sodeluje tudi dopamin – kemikalija, ki uravnava naš občutek nagrade in zadovoljstva.

A pomembno: ti nisi kriva. To ni tvoja napaka. To je način, kako tvoje telo in psiha preživita.

Možne posledice

Poleg občutkov sramu in izolacije lahko motnja prenajedanja prinese tudi zdravstvene izzive (debelost, sladkorna bolezen, težave s srcem …). Zelo pogosto pa jo spremlja tudi depresija. Ena hrani drugo in nastane začaran krog.

Pot naprej

Dobra novica? Pomembno je vedeti, da izhod obstaja. 🕊️

• Psihoterapija (CBT, IPT, DBT) lahko pomaga, da počasi spremeniš vzorce in najdeš nove načine spoprijemanja s čustvi.

• Podporne skupine (npr. Anonimni prenajedci) dajo občutek, da nisi sama.

• Samopomoč (dnevnik, knjige, pogovor s prijateljem) lahko zmanjša občutek sramu.

• Zdravljenje: včasih pomagajo tudi zdravila, a vedno v kombinaciji s podporo in terapijo.

Če se prepoznaš v teh vrsticah in čutiš, da ti hrana včasih pomeni več kot le hranjenje telesa, te vabim v Srčno sobo PSIHA. Tam najdeš varen prostor za samorefleksijo, podporo pri vzpostavljanju zdravih navad in možnost coachinga, kjer skupaj poiščeva nežnejše načine, kako umiriti in nahraniti svojo dušo. 💜