O žalosti ljudje še nekako spregovorimo. O tesnobi tudi. O bolečini, razočaranju in jezi se da pisati, ker so to čustva, ki jih svet nekako bolj sprejme. Ko pa pride do ljubosumja in zavisti, se veliko ljudi hitro zapre. Kot da sta to dve čustvi, ki ju ne bi smeli čutiti. Kot da že sam občutek pomeni, da je s tabo nekaj narobe. Pa ni tako. Po moje sta ljubosumje in zavist med najbolj človeškimi čustvi. Samo da ju je težko priznati, ker naju hitro zaboli ego. Nihče noče reči:

Prazniki naj bi bili čas topline, bližine in povezanosti. Tako nas učijo reklame, objave, filmi in včasih tudi ljudje okoli nas. Vse je polno podob srečnih družin, skupnih kosil, smeha in tistega občutka doma, ki naj bi ga v teh dneh čutili vsi. Ampak resnica ni vedno taka. Za nekatere ljudi so prazniki najtežji del leta. Ne zato, ker bi bili nehvaležni, zagrenjeni ali čudni, ampak zato, ker ti dnevi še bolj osvetlijo praznino, ki jo sicer čez leto lažje potisnemo na stran. T

Za nekatere je to prijateljstvo. Za druge strast. Za tretje pa tišina, v kateri se počutiš varno. Vsak ima svojo definicijo, a zdrav odnos vedno raste iz korenin spoštovanja, komunikacije in enakopravnosti. Če si v razmerju (ali si želiš boljših odnosov), to ni pot popolnosti, ampak učenja. Učenja sebe, drugega in ravnotežja med obema. Kaj sploh je zdrav odnos Zdrav odnos ni pravljica. Je prostor, kjer se oba slišita, spoštujeta in prevzemata odgovornost za to, kar ustvarjata

Priznajmo si, vsi smo že bili tam. Tisti trenutek, ko vidiš, da nekdo objavi svoj uspeh, novo službo, potovanje, zaljubljenost … in namesto iskrenega veselja te nekaj v prsih rahlo stisne. Ni se ti treba pretvarjati, da tega ne občutiš, to je človeško. Primerjava z drugimi je del naše narave. A kadar se v njej izgubimo, nas hitro pahne v občutek manjvrednosti, zavisti ali samokritike. In to ne pomeni, da si slab človek ampak pomeni samo, da imaš srce, ki hrepeni po rasti. L

Morda se kdaj počutiš, kot da sediš na čustvenem toboganu...gor in dol, brez varovalnega pasu. Tvoja čustva so intenzivna, odnosi polni viharjev, občutek, kdo sploh si, pa se včasih izmuzne. To, kar opisujem, se lahko imenuje mejna osebnostna motnja (BPD) . A zapomni si – BPD ni oznaka, da si »slaba oseba«. Je le drugačen način, kako tvoje srce in možgani doživljajo svet. In kar je najlepše: BPD je ozdravljiv . Živeti z mejno osebnostno motnjo (BPD) je pogosto kot vožnja na č

Čustveno nasilni odnosi se redko začnejo kot nasilni. Običajno se začnejo nežno, polni obljub, zaupanja in topline. A počasi, skoraj neopazno, začne partner z nadzorom in prisilo ustvarjati dinamiko moči, ki sistematično zmanjšuje tvoj občutek lastne vrednosti in zaupanja vase.Zato je ključno vprašanje, ki si ga lahko zastaviš: "Kako se jaz počutim v tem razmerju?" Čustvena zloraba se redko začne na glas. Pride potiho, počasi, dokler ne začneš dvomiti vase. Če se v razmerju

A se ti kdaj zdi kot da je cel svet proti tebi? Kot da se ti vedno znova dogajajo krivice in da nimaš nadzora nad svojim življenjem? Če pogosto kriviš druge za svoje izzive in neuspehe, je možno, da se soočaš z mentaliteto žrtve . To ni diagnoza, ampak vzorec razmišljanja in vedenja, ki lahko človeka ujame v občutek nemoči, pasivnosti in večne krivice. Dobra novica pa je: mentaliteta žrtve ni trajna . Naučena je bila – in zato jo je mogoče tudi preseči. Tudi v najtemnejši s

Si se že kdaj zalotil, da vedno znova padaš v enake odnose, kjer na koncu ostaneš ranjen in prazn? Obljubiš si, da tokrat ne boš spregledal rdečih zastavic, pa vendar se zgodba ponovi? Morda se sprašuješ, ali je tvoja ljubezen prekleta. A resnica je drugačna... ni prekletstva, temveč vzorci, ki jih nezavedno ponavljaš. In dobra novica je, da jih lahko prepoznaš in pretrgaš. Ko pretrgamo vezi, ki nas bolijo, odpremo prostor za ljubezen, ki nas zdravi. Vsaka meja je korak k sv

Draga duša, ali si se že kdaj vprašala, zakaj moški varajo? Zakaj nekateri vedno znova iščejo izgovore, zakaj prelagajo krivdo na partnerko ali zakaj jim manjka občutek odgovornosti? V svojem delu in osebnih izkušnjah sem srečala moške, ki poskušajo racionalizirati in zanikati svoja dejanja. Njihove razlage so pogosto zapletene in hkrati boleče enostavne. Nekateri rečejo: »To sploh ni bilo pravo varanje, ker ni šlo za seks.« »Prevaral sem jo, ker sem mislil, da vara ona mene

Ljudje, ki se nenehno postavljajo v vlogo žrtve, lahko v naše življenje prinesejo veliko negativnosti. Njihov svet je poln krivic, kjer so za vse težave krivi drugi, sami pa ne prevzemajo nobene odgovornosti. Tak vzorec je težak, ker izčrpa naše čustvene in energijske vire ter vpliva na kakovost odnosov. Ljudje, ki vedno igrajo žrtve, nas lahko izčrpajo – toda z zdravimi mejami zaščitimo svojo energijo in notranji mir. Tudi sama sem se večkrat ujela v dinamiko z ljudmi, ki

Manipulacija je ena najbolj prikritih in izčrpavajočih oblik toksičnega vedenja. Na začetku je lahko zamaskirana v očarljivost, toplino ali navidezno iskrenost. Toda za to fasado se pogosto skriva povsem drugačen namen : nadzor nad vami. Manipulativni ljudje pogosto nosijo maske – prijaznosti, nemoči ali popolnosti – a resnica vedno pride na dan. Tudi sama sem se večkrat znašla v odnosih, kjer sem začela dvomiti vase. Spraševala sem se: “Sem res jaz težava?” Njihove besede i

Akvarel mirnega jezera s spokojnim nebom in zelenim obrežjem ponazarja notranjo umirjenost, ki jo dosežemo, ko znamo obvladovati stres in najdemo ravnovesje v sebi. Vsi poznamo stres. Zaradi dela, zdravja, financ, odnosov, prihodnosti, negotovosti. Včasih pride v valovih, drugič pa se tako tiho naseli v nas, da sploh ne opazimo več, kako zelo smo napeti, utrujeni in izčrpani. In ravno to je pri stresu najbolj zahrbtno. Ne pride vedno glasno. Včasih pride potiho / kot nemiren

Jeza je čustvo, ki ga vsi poznamo. Včasih pride hitro, skoraj iz nič, drugič se nabira dolgo časa, tiho, plast za plastjo, dokler ne postane preveč. Nekateri imajo res kratko varovalko in hitro eksplodirajo. Drugi jezo zadržujejo, jo tlačijo vase, se delajo, da je ni, potem pa jih enkrat vse dohiti. Po moje je pomembno predvsem to, da si priznamo eno stvar: jeza sama po sebi ni slaba . Ni nekaj, česar bi se morali sramovati. Je pa zelo močno čustvo in če je ne razumemo, če jo

Dobra komunikacija je srce vseh odnosov. Je temelj zdravega partnerstva, ki nam omogoča, da skupaj rešujemo konflikte, gradimo povezanost in ustvarjamo globlje vezi. V odnosih ni vedno lahko – vzponi in padci so del poti. A z odprtim in spoštljivim pogovorom lahko premagamo izzive in gradimo mostove, namesto zidov. Pogosto slišimo, kako pomembna je komunikacija. A kaj to res pomeni? Kako lahko v resnici izboljšamo svojo sposobnost izražanja in poslušanja? Akvarelna slika pona

Čeprav smo ljudje bitja odnosov, je občutek osamljenosti vse pogostejši spremljevalec sodobnega časa. In veš kaj? Osamljenost ni samo to,...

V svetu, kjer se zdi, da je kaos postal vsakdan, je občutek miru prava dragocenost. Novice polne bolečine, družbena omrežja nasičena z...

Draga duša, vsak od nas je kdaj uporabil drobno manipulacijo – morda zato, da smo dosegli nekaj, kar smo si želeli. A večina ljudi se ob...

Stili navezanosti in vloge, ki jih igrajo v odnosih, so zelo razširjena tema, ki je zanimiva tako v raziskavah kot v osebnih željah...