Veliko ljudi se še vedno sramuje govoriti o denarju, kot da je nekaj prepovedanega ali preveč “posvetnega”, da bi o njem spregovorili iskreno. Pa vendar se ravno v tišini, kjer o stvareh ne govorimo, rojeva največ stiske. Denar je del našega življenja. Je energija, ki kroži. Je prostor varnosti ali prostor strahu. In tako kot odnosi, zdravje ali osebna rast, tudi odnos do denarja nosi svojo psihologijo. Tisto, kar pogosto spregledamo, je to, da denar ne vpliva na nas samo pra

Velikokrat si mislimo, da nas najbolj zafrknejo ljudje okoli nas, situacije ali stvari iz preteklosti. Ampak v resnici se največ stiske pogosto zgodi v tistem trenutku vmes  — med tem, kar se dejansko zgodi, in tem, kar si naš um potem sam razloži. In ravno takrat, ko smo utrujeni, pod stresom ali malo bolj občutljivi, začne um stvari poenostavljat, barvat na črno in pretiravat, ker mu je tako najlažje preživet. Samo problem je, da nam s tem ravno ne dela usluge. V takih tren

Depresijo pogosto razumemo kot padec. Kot izgubo motivacije, upanja, smisla. A kaj, če depresija ni razpad, ampak kompresija? Stiskanje vsega, kar ni več v skladu z nami, da se lahko preoblikujemo v nekaj novega. Kompresija pomeni, da se energija ne razlije, ampak zbere. Ni praznina – je zgoščena notranja dinamika. Toliko občutkov, misli, izkušenj, travm, da jih um ne zmore več širiti navzven. Zato jih potisne navznoter. V stisk. Ker samo tam lahko pride do preoblikovanja. Tu

Ko zapustiš staro življenje, prekineš odvisnost, zapreš vrata toksičnim odnosom ali spremeniš sebe do temeljev, pričakuješ olajšanje. Pričakuješ srečo, jasnost, svobodo.In potem pride – tišina. Mir. Praznina. In v tisti tišini se pojavi vprašanje: “A je to to? Za to sem se tako boril?” Moja izkušnja z občutkom praznine po okrevanju Ko sem nehala piti, sem si predstavljala, da bo življenje kar naenkrat postalo jasno, lepo, polno. Namesto tega sem se znašla v tišini, ki me je

Včasih mislimo, da za notranji mir potrebujemo zapletene metode, nove tehnike ali neskončne meditacije. A resnica je veliko enostavnejša. Eden najmočnejših načinov za spremembo razpoloženja, odnosa do sebe in sveta je nekaj, kar imamo vsi na voljo – hvaležnost. Ne kot fraza, ampak kot usmerjena pozornost. In nevroznanost danes to potrjuje: ko vadimo hvaležnost, se v naših možganih dogajajo zelo konkretne spremembe. Hvaležnost kot fiziološki proces Ko zavestno občutimo hvaležn

Se ti kdaj zdi, da sreča vedno nekako spolzi iz rok – ne glede na to, koliko se trudiš? Mogoče razlog ni v tem, česa nimaš , ampak v tem, kaj nezavedno delaš vsak dan , kar ti krade mir. Včasih so to drobne navade, tako subtilne, da jih sploh ne opazimo. Pa vendar nam tiho črpajo energijo, samozavest in občutek izpolnjenosti. Dobra novica? Ko jih enkrat prepoznaš, jih lahko zavestno zamenjaš z vedenjem, ki te vrača nazaj k sebi. Tukaj so tri stvari, ki jih verjetno počneš vsa

Si se kdaj ustavil/a in resno vprašal/a: Kako uravnoteženo živim? Kolo dobrega počutja je izjemno preprosto, a učinkovito orodje, ki ti pomaga videti, kje v življenju morda izgubljaš ravnovesje. Ker resnica je – če ena dimenzija šepa, to občutijo tudi vse druge. Gre za koncept, ki zajema celoto človeka: telo, um, srce, dušo, okolje in odnose. Njegov namen ni popolnost, ampak zavedanje  – da prepoznaš, kje tvoj notranji kompas izgublja smer, in začneš nežno vračati pozornost t

Če si že kdaj doživel/a nenadno eksplozijo strahu, ki je dobesedno ohromila tvoje telo, potem veš, kako brutalno resničen je lahko napad panike. Srce začne razbijati, dihanje se zdi skoraj nemogoče, roke se tresejo, telo se poti, v prsih pa se pojavi občutek, da boš izgubil/a nadzor ali celo življenje. In kar je najhujše – vse to se zgodi brez pravega razloga. Brez zunanje nevarnosti, brez opozorila. Napad panike je močan odziv telesa na občutek ogroženosti, tudi če realne gr

Zasvojenost ni le vprašanje volje ali značaja, kot marsikdo še vedno misli. Gre za kompleksen preplet bioloških, psiholoških in družbenih dejavnikov, ki človeka ujamejo v krog odvisnosti – od katerega se zdi skoraj nemogoče pobegniti. A možno je. Oseba z odvisnostjo uporablja substanco ali se vključuje v vedenje, ki ji prinaša kratkoročni občutek ugodja, olajšanja ali pobega. Učinki nagrajevanja so tako močni, da kljub škodljivim posledicam težko preneha. To vedenje je lahko

Ko živiš z depresijo, se lahko hitro počutiš, kot da si popolnoma sam.Kot da se svet okoli tebe premika naprej, ti pa si ujet v megli, ki se nikakor ne razprši. Morda misliš, da nihče ne razume, kaj se dogaja v tebi — da si edini, ki se tako počuti. Ta občutek izoliranosti zna biti izčrpavajoč, skoraj otopel. Včasih se zdi, kot da nimaš več nadzora nad sabo, svojimi mislimi in čustvi.

Si kdaj opazil/a, da v določenih situacijah postaneš preveč previden/a, kot da bi za vsakim dejanjem drugih iskal/a skrit namen? Včasih se nam v glavi prižge tisti notranji alarm – “nekaj tu ne štima” – in to je povsem normalno. Paranoične misli se lahko pojavijo, kadar smo ranjeni, pod stresom ali preprosto negotovi. Večina ljudi jih sčasoma prepozna kot pretirane in jih spusti. A pri nekaterih se tak občutek nikoli ne umiri. Postane stalnica, način delovanja – in takrat gov

Skoraj vsakdo pozna tisti občutek, ko se po dolgem dnevu za trenutek “samo malo” uležeš, odpreš aplikacijo in se znajdeš v spirali neskončnega drsenja, kjer minuti postaneta uri, tvoja pozornost se drobi, notranji dialog pa postaja vse bolj hrupen; včasih se po tem počutiš informiran/o in povezano, spet drugič pa izčrpano, primerjalno in razpršeno, kar ni slučajnost, saj so platforme zgrajene tako, da nagrajujejo našo pozornost z dopaminskimi sunki in nas hkrati izpostavljajo

Travma ni dogodek, ki bi imel en pomen za vse. Je doživetje, ki zaznamuje posameznika na globoko osebni ravni. Dva človeka lahko doživita isti dogodek, pa bosta o njem govorila z dveh popolnoma različnih svetov. Eden bo morda okreval brez večjih posledic, drugi pa bo dolgo živel v senci tistega trenutka – z bolečino, ki se ne vidi, a jo telo in um še naprej čutita. Posttravmatska stresna motnja (PTSM) ni znak šibkosti, temveč odziv telesa, ki se je nekoč znašlo v nevarnosti i

Samopoškodovanje je boleč izraz notranjega boja. Ni dejanje, ki bi izražalo željo po pozornosti, temveč pogosto tihi krik nekoga, ki ne zna več drugače ubesediti svoje stiske. Ljudje, ki se samopoškodujejo, si ne želijo nujno smrti – želijo, da bi bolečina končno utihnila, vsaj za trenutek. To je njihov način, kako preživeti neznosno težo občutkov, ki jih preplavljajo. Kaj je samopoškodovanje Samopoškodovanje pomeni, da si oseba namenoma povzroča fizično bolečino, da bi se sp

Si že kdaj ujel/a sebe, kako kažeš s prstom na drugega – še preden sploh dobro pomisliš, kaj se je zgodilo? “On je kriv.” “Ona je začela.” “To ni moja napaka.” Resnica? To počnemo vsi. In ne zato, ker smo slabi ljudje — ampak zato, ker nas je strah. 💭 Zakaj krivimo druge Ko gre nekaj narobe, je veliko lažje najti “krivca”, kot pogledati vase. S tem si za trenutek olajšamo dušo, ohranimo občutek nadzora in se izognemo bolečini, ki pride z iskrenim priznanjem: “Zmotil/a sem se

Veš tisti občutek, ko ti telo ne pusti dihati?Ko srce razbija, dlani se znojijo, misli drvijo kot vlak – in čeprav “vse v redu”, te nekaj v tebi prepričuje, da ni? To ni slabost.To je anksioznost. In tvoje telo te v resnici poskuša zaščititi. 🌿 Kaj je anksiozna motnja Anksioznost sama po sebi ni sovražnik — je naravni odziv telesa na nevarnost. A včasih telo ne zna več izklopiti alarma. Takrat se odziva, kot da si v nevarnosti – tudi ko si varno doma, v službi ali v postelj

Ležiš v temi. Oči so zaprte, telo utrujeno, a misli ne utihnejo. Namesto miru – valovi skrbi, analiz, “kaj če” in “zakaj nisem”. Nespečnost ni samo “težava s spanjem”. Je klic tvojega telesa, da nekaj v tebi išče mir. 💭 Kaj sploh je nespečnost Nespečnost pomeni, da imaš težave z uspavanjem, prebujanjem, spanjem ali pa se zbudiš – in si še vedno izmučen/a.Ni stvar lenobe, ampak notranje napetosti. Najpogostejši simptomi so: težko zaspiš ali se pogosto zbudiš, vstajaš prezgoda

Jeza ni sovražnik. Je sporočilo Je energija, ki kriči: »Nekaj ni v redu!« In če jo znaš poslušati, postane tvoj zaveznik – ne uničevalec. Dobro obvladovana jeza te lahko premakne naprej, zaščiti tvoje meje in motivira za spremembo. Če pa ji pustiš, da te prevzame, lahko požge vse okrog tebe – odnose, zdravje in notranji mir. 🌿 Kaj se dogaja v tvojem telesu, ko si jezen/a Ko se razjeziš, se tvoje telo pripravi na “boj ali beg”. Nadledvične žleze sprostijo adrenalin  in kort

Alkohol. Za marsikoga simbol sprostitve, praznovanja ali način, kako “odklopiti”. Za druge pa tih spremljevalec samote in bega. Ena pijača ob večerji, kozarec vina po napornem dnevu, “zasluženi” toast po uspehu …In ne da bi se zavedel/a, postane ritual. A jutra po pitju so vse prej kot sproščena. Tista praznina, potlačen sram, žalost ali tesnoba po zabavi niso naključje. To ni samo “maček”. To je tvoj um, ki kliče po pozornosti. Kako prepoznati, da piješ preveč Ni univerzal

Je tisti trenutek, ko se v tebi nekaj spremeni, ko telo preživi, a duša obstane. In ni merila, kaj je “dovolj hudo”, da šteje. Travma je vse, kar te je preseglo, kar si moral/a preživeti, čeprav nisi imel/a moči, da bi to v resnici zmogel/a. 🌿 Kaj sploh je travma Travma je izkušnja izjemnega stresa, strahu ali bolečine — nekaj, kar preseže tvoj nadzor. Lahko gre za en sam dogodek ali za obdobje, ki traja predolgo. In čeprav se lahko dve osebi znajdeta v enaki situaciji, jo v