Dolgo časa sem šport gledala predvsem kot nekaj fizičnega. Nekaj za telo, kondicijo ali videz. Nisem pa razumela, kako močno lahko gibanje vpliva tudi na psiho, dokler tega nisem začela doživljati sama.

O tej temi je težko govoriti, ker ljudje hitro mislijo, da obsojaš bolečino. Ampak to ni res. Nekateri ljudje so šli skozi stvari, ki jih nihče ne bi smel doživeti. Travme. Zavrnitev. Nasilje. Odvisnost. Poniževanje. Izgubo sebe. In ko človek dolgo časa živi v bolečini, si okoli nje pogosto nezavedno začne graditi identiteto. Ne več samo: “Doživel sem nekaj težkega.” Ampak: “To sem jaz.” Tu pa nastane problem. Ker rana, ki je bila nekoč način preživetja, začne počasi postajat

Okrevanje ni samo odločitev, da nehaš z nečim, kar te uničuje. Okrevanje je trenutek, ko začneš prvič zares skrbeti zase. In tukaj pride ena stvar, ki jo veliko ljudi spregleda. Prehrana. Ne govorim o dietah in ne o popolnosti. Govorim o odnosu do svojega telesa. O tem, ali ga podpiraš ali ga še vedno zanemarjaš. Ko greš skozi odvisnost, stres ali neko notranjo krizo, telo trpi. Pogosto ne dobi osnovnih hranil, nima energije, nima stabilnosti. In potem se znajdeš v začaranem

Razumevanje tesnobe O tesnobi ljudje včasih govorijo preveč lepo, preveč mehko, preveč varno. Kot da gre samo za malo živčnosti, preveč misli ali kak napet dan. Ampak tesnoba zna biti veliko bolj groba od tega. Zna biti občutek, da se ti telo zapira, da ti nekdo sedi na prsih, da ne moreš vdihniti do konca, da si ujet v sebi in da ne veš več, kako dolgo boš to še zdržal. Jaz sem to poznala... še posebej zvečer. Čez dan človek nekako funkcionira. Se zamoti. Nekaj dela. Nekam g

Včasih težek dan ni samo slab dan. Včasih je to dan, ko te vse vleče dol, ko nimaš energije, ko preveč razmišljaš, ko se ti še najbolj osnovne stvari zdijo težke. Takrat veliko ljudi naredi isto napako: čakajo, da se bodo najprej počutili bolje, potem pa bodo ukrepali. Ampak ravno tu je bistvo pristopa Mel Robbins. Ne gre za to, da bi imela eno čudežno tehniko, s katero depresijo ali stisko preprosto “izklopiš”. Tega ni. Kar pa ima, so zelo preprosta, praktična orodja, s kate

Prazniki naj bi bili čas topline, bližine in povezanosti. Tako nas učijo reklame, objave, filmi in včasih tudi ljudje okoli nas. Vse je polno podob srečnih družin, skupnih kosil, smeha in tistega občutka doma, ki naj bi ga v teh dneh čutili vsi. Ampak resnica ni vedno taka. Za nekatere ljudi so prazniki najtežji del leta. Ne zato, ker bi bili nehvaležni, zagrenjeni ali čudni, ampak zato, ker ti dnevi še bolj osvetlijo praznino, ki jo sicer čez leto lažje potisnemo na stran. T

Ko si v odvisnosti ali v težjem psihičnem obdobju, telo pogosto potisnemo na stranski tir. Fokus je na tem, kako preživeti dan, kako umiriti misli ali pobegniti od občutkov, in gibanje hitro postane nekaj nepomembnega. Ampak ravno takrat ga najbolj potrebujemo. Ne samo zato, da bi izgledali boljše, ampak zato, ker gibanje dobesedno pomaga telesu in možganom, da se začnejo spet uravnavati. Ko se premakne telo, se začne počasi premikati tudi notranje stanje. Gibanje vpliva na:

Veliko ljudi se še vedno sramuje govoriti o denarju, kot da je nekaj prepovedanega ali preveč “posvetnega”, da bi o njem spregovorili iskreno. Pa vendar se ravno v tišini, kjer o stvareh ne govorimo, rojeva največ stiske. Denar je del našega življenja. Je energija, ki kroži. Je prostor varnosti ali prostor strahu. In tako kot odnosi, zdravje ali osebna rast, tudi odnos do denarja nosi svojo psihologijo. Tisto, kar pogosto spregledamo, je to, da denar ne vpliva na nas samo pra

Velikokrat si mislimo, da nas najbolj zafrknejo ljudje okoli nas, situacije ali stvari iz preteklosti. Ampak v resnici se največ stiske pogosto zgodi v tistem trenutku vmes , med tem, kar se dejansko zgodi, in tem, kar si naš um potem sam razloži. In ravno takrat, ko smo utrujeni, pod stresom ali malo bolj občutljivi, začne um stvari poenostavljat, barvat na črno in pretiravat, ker mu je tako najlažje preživet. Samo problem je, da nam s tem ravno ne dela usluge. V takih trenu

Depresijo pogosto razumemo kot padec. Kot izgubo motivacije, upanja, smisla. A kaj, če depresija ni razpad, ampak kompresija? Stiskanje vsega, kar ni več v skladu z nami, da se lahko preoblikujemo v nekaj novega. Kompresija pomeni, da se energija ne razlije, ampak zbere. Ni praznina – je zgoščena notranja dinamika. Toliko občutkov, misli, izkušenj, travm, da jih um ne zmore več širiti navzven. Zato jih potisne navznoter. V stisk. Ker samo tam lahko pride do preoblikovanja. Tu

Ko zapustiš staro življenje, prekineš odvisnost, zapreš vrata toksičnim odnosom ali spremeniš sebe do temeljev, pričakuješ olajšanje. Pričakuješ srečo, jasnost, svobodo. In potem pride: tišina. Mir. Praznina. In v tej tišini se pojavi vprašanje: “A je to to? Za to sem se tako boril/a?” Moja izkušnja z občutkom praznine po okrevanju Ko sem prekinila vzorec odvisnosti, sem si predstavljala, da bo življenje kar naenkrat postalo jasno, lepo, polno. Namesto tega sem se znašla v ti

Včasih mislimo, da za notranji mir potrebujemo zapletene metode, nove tehnike ali neskončne meditacije. Ampak v resnici je veliko enostavnejše. Eden najmočnejših načinov za spremembo razpoloženja, odnosa do sebe in sveta je nekaj, kar imamo vsi na voljo – hvaležnost. Ne kot fraza, ampak kot usmerjena pozornost. In nevroznanost danes to potrjuje: ko vadimo hvaležnost, se v naših možganih dogajajo zelo konkretne spremembe. Hvaležnost kot fiziološki proces Ko zavestno občutimo h

Se ti kdaj zdi, da sreča vedno nekako spolzi iz rok ne glede na to, koliko se trudiš? Mogoče razlog ni v tem, česa nimaš , ampak v tem, kaj nezavedno delaš vsak dan , kar ti krade mir. Včasih so to drobne navade, tako subtilne, da jih sploh ne opazimo. Pa vendar nam tiho črpajo energijo, samozavest in občutek izpolnjenosti. Dobra novica? Ko jih enkrat prepoznaš, jih lahko zavestno zamenjaš z vedenjem, ki te vrača nazaj k sebi. Tukaj so tri stvari, ki jih verjetno počneš vsak

Si se kdaj v življenju ustavil/a in resno vprašal/a: Kako uravnoteženo živim? Kolo dobrega počutja je izjemno preprosto, a učinkovito orodje, ki ti pomaga videti, kje v življenju morda izgubljaš ravnovesje. Ker resnica je takšna: če ena dimenzija šepa, to občutijo tudi vse druge. Gre za koncept, ki zajema celoto človeka: telo, um, srce, dušo, okolje in odnose. Njegov namen ni popolnost, ampak zavedanje , da prepoznaš, kje tvoj notranji čut izgublja smer, in začneš nežno vrač

Če si že kdaj doživel/a nenadno eksplozijo strahu, ki je dobesedno ohromila tvoje telo, potem veš, kako brutalno resničen je lahko napad panike. Srce začne razbijati, dihanje se zdi skoraj nemogoče, roke se tresejo, telo se poti, v prsih pa se pojavi občutek, da boš izgubil/a nadzor ali celo življenje. In kar je najhujše – vse to se zgodi brez pravega razloga. Brez zunanje nevarnosti, brez opozorila. Napad panike je močan odziv telesa na občutek ogroženosti, tudi če realne gr

Zasvojenost ni le vprašanje volje ali značaja, kot marsikdo še vedno misli. Gre za kompleksen preplet bioloških, psiholoških in družbenih dejavnikov, ki človeka ujamejo v krog odvisnosti – od katerega se zdi skoraj nemogoče pobegniti. Oseba z odvisnostjo uporablja substanco ali se vključuje v vedenje, ki ji prinaša kratkoročni občutek ugodja, olajšanja ali pobega. Učinki nagrajevanja so tako močni, da kljub škodljivim posledicam težko preneha. To vedenje je lahko povezano z a

Ko živiš z depresijo, se lahko hitro počutiš, kot da si popolnoma sam. Kot da se svet okoli tebe premika naprej, ti pa si ujet v megli, ki se nikakor ne razprši. Morda misliš, da nihče ne razume, kaj se dogaja v tebi... da si edini, ki se tako počuti. Ta občutek izoliranosti zna biti izčrpavajoč, skoraj otopel. Včasih se zdi, kot da nimaš več nadzora nad sabo, svojimi mislimi in čustvi.

Si kdaj opazil/a, da v določenih situacijah postaneš preveč previden/a, kot da bi za vsakim dejanjem drugih iskal/a skrit namen? Včasih se nam v glavi prižge tisti notranji alarm, da “nekaj tu ne štima”, in to je povsem normalno. Paranoične misli se lahko pojavijo, kadar smo ranjeni, pod stresom ali preprosto negotovi. Večina ljudi jih sčasoma prepozna kot pretirane in jih spusti. A pri nekaterih se tak občutek nikoli ne umiri. Postane stalnica, način delovanja. In takrat g

Skoraj vsakdo pozna tisti občutek, ko se po dolgem dnevu za trenutek “samo malo” uležeš, odpreš aplikacijo in se znajdeš v spirali neskončnega drsenja, kjer minute postanejo ure, tvoja pozornost je vedno manjša, notranji dialog pa postaja vse bolj hrupen; včasih se po tem počutiš informiran/o in povezano, spet drugič pa izčrpano, primerjalno in razpršeno. To ni slučajnost, saj so platforme zgrajene tako, da nagrajujejo našo pozornost z dopaminskimi sunki in nas hkrati izposta

Travma ni dogodek, ki bi imel en pomen za vse. Je doživetje, ki zaznamuje posameznika na globoko osebni ravni. Dva človeka lahko doživita isti dogodek, pa bosta o njem govorila z dveh popolnoma različnih svetov. Eden bo morda okreval brez večjih posledic, drugi pa bo dolgo živel v senci tistega trenutka, z bolečino, ki se ne vidi, a jo telo in um še naprej čutita. Posttravmatska stresna motnja (PTSM) ni znak šibkosti, temveč odziv telesa, ki se je nekoč znašlo v nevarnosti i