top of page

Zakaj za svoje napake krivimo druge / in kako s tem nehati

  • Oct 15
  • 2 min read

Si že kdaj ujel/a sebe, kako kažeš s prstom na drugega – še preden sploh dobro pomisliš, kaj se je zgodilo? “On je kriv.” “Ona je začela.” “To ni moja napaka.”

Resnica? To počnemo vsi. In ne zato, ker smo slabi ljudje — ampak zato, ker nas je strah.


💭 Zakaj krivimo druge

Ko gre nekaj narobe, je veliko lažje najti “krivca”, kot pogledati vase. S tem si za trenutek olajšamo dušo, ohranimo občutek nadzora in se izognemo bolečini, ki pride z iskrenim priznanjem: “Zmotil/a sem se.”

Krivljenje drugih je obrambni mehanizem – način, kako naš ego poskuša ohraniti občutek vrednosti. Če krivim tebe, ni treba, da priznam svojo napako. Ni treba, da čutim sram, razočaranje ali nemoč.

Ampak dolgoročno … ta obramba postane zapor.


Akvarelna ilustracija dveh silhuet, ki stojita nasproti – ena z iztegnjeno roko, druga s srčno svetlobo med njima. Barve prehajajo iz hladne modre v toplo oranžno, kar simbolizira preobrazbo iz krivde v razumevanje.


🌿 Korenine tega vedenja

Veliko tega izhaja iz otroštva. Če smo bili kaznovani za napake ali nismo imeli varnega prostora, da bi jih priznali, smo se naučili skrivati resnico. Nekateri so rasli v okolju, kjer priznanje napake pomeni ponižanje. Drugi pa preprosto niso imeli zgleda iskrene odgovornosti.

Zato smo odrasli, ki še vedno bežimo pred “kriv sem” – čeprav vemo, da je to del zrelosti.


💔 Ko krivimo druge, izgubljamo …

  • Zaupanje. Ljudje, ki jih obtožujemo, se oddaljijo. Nihče noče biti večna tarča.

  • Spoštovanje. Od zunaj morda zmagamo – znotraj pa vemo, da nismo iskreni.

  • Odnose. Nihče ne zdrži ob človeku, ki nikoli ne prevzame svojega dela odgovornosti.

  • Rast. Ko se ne soočimo z napako, se iz nje ne naučimo nič. Ostajamo ujeti v krogu ponavljanja.

Krivljenje drugih nas za trenutek zaščiti — a dolgoročno nas odreže od iskrenih odnosov in notranjega miru.


💪 Kako nehati kriviti druge

🌸 1. Priznaj si. Prvi korak je iskrenost do sebe. Opazi trenutke, ko iščeš izgovore. Ujemi se v trenutku – brez obsojanja.

🪞 2. Opazuj svoje misli.

Ko se zalotiš pri notranjem “ni moja krivda”, se ustavi. Vprašaj se: Kaj bi se zgodilo, če bi priznal/a svoj del?

💬 3. Prevzemi odgovornost – glasno.

“Res je, to sem naredil/a. ”To ne pomeni, da si slab/a – pomeni, da si pogumen/a.

🤝 4. Poišči podporo.

Pogovor z zaupanja vredno osebo ali terapevtom ti lahko pomaga razumeti, zakaj se braniš.Ko imaš varen prostor, kjer napake niso sramota, se učiš zdravo odgovornost.

🌿 5. Odpusti si.

Napake niso dokaz tvoje manjvrednosti, ampak dokaz, da si človek. Rasti pomeni – kdaj pasti, priznati, vstati in nadaljevati.


💫 Zrelost ni popolnost. Je iskrenost.

Če znaš reči: “Da, to sem naredil/a. Ni bilo prav. Ampak učim se.” – si že zmagal/a.

To je moč. To je mir. To je rast.

In če čutiš, da se ujameš v ta vzorec – da bi rad/a prevzel/a več odgovornosti, pa te strah in sram še zadržujeta – nisi sam/a.


💬 Rezerviraj svoj pogovor 1/1 (Zoom) — varen prostor, kjer lahko skupaj pogledava, zakaj se braniš, kje izvira tvoj občutek krivde in kako ga nežno raztopiti. Če pa želiš aktivno delati na svojih vzorcih, čustvih in odnosih, te vabim v coaching Srčne sobe PSIHA — prostor, kjer se učiš, kako iz krivde priti v moč. 🌹

Comments

Rated 0 out of 5 stars.
No ratings yet

Add a rating
bottom of page