Samopoškodovanje je boleč izraz notranjega boja. Ni dejanje, ki bi izražalo željo po pozornosti, temveč pogosto tihi krik nekoga, ki ne zna več drugače ubesediti svoje stiske. Ljudje, ki se samopoškodujejo, si ne želijo nujno smrti : želijo, da bi bolečina končno utihnila, vsaj za trenutek. To je njihov način, kako preživeti neznosno težo občutkov, ki jih preplavljajo. Kaj je samopoškodovanje Samopoškodovanje pomeni, da si oseba namenoma povzroča fizično bolečino, da bi se sp

Si že kdaj ujel/a sebe, kako kažeš s prstom na drugega še preden sploh dobro pomisliš, kaj se je zgodilo? “On je kriv.” “Ona je začela.” “To ni moja napaka.” Resnica? To počnemo vsi. In ne zato, ker smo slabi ljudje, ampak zato, ker nas je strah. Zakaj krivimo druge Ko gre nekaj narobe, je veliko lažje najti “krivca”, kot pogledati vase. S tem si za trenutek olajšamo dušo, ohranimo občutek nadzora in se izognemo bolečini, ki pride z iskrenim priznanjem: “Zmotil/a sem se.”

Veš tisti občutek, ko ti telo ne pusti dihati? Ko srce razbija, dlani se znojijo, misli drvijo kot vlak – in čeprav “vse v redu”, te nekaj v tebi prepričuje, da ni? To ni slabost. To je anksioznost. In tvoje telo te v resnici poskuša zaščititi. Kaj je anksiozna motnja Anksioznost sama po sebi ni sovražnik ampak je naravni odziv telesa na nevarnost. A včasih telo ne zna več izklopiti alarma. Takrat se odziva, kot da si v nevarnosti , tudi ko si varno doma, v službi ali v post

Ležiš v temi. Oči so zaprte, telo utrujeno, a misli ne utihnejo. Namesto miru pa valovi skrbi, analiz, “kaj če” in “zakaj nisem”. Nespečnost ni samo “težava s spanjem”. Je klic tvojega telesa, da nekaj v tebi išče mir. Kaj sploh je nespečnost Nespečnost pomeni, da imaš težave z uspavanjem, prebujanjem, spanjem ali pa se zbudiš – in si še vedno izmučen. Ni stvar lenobe, ampak notranje napetosti. Najpogostejši simptomi so: težko zaspiš ali se pogosto zbudiš, vstajaš prezgodaj,

Jeza ni sovražnik ampak je sporočilo Je energija, ki ti sporoča, da nekaj ni ok. In če jo znaš poslušati, postane tvoj zaveznik, ne uničevalec. Dobro obvladovana jeza te lahko premakne naprej, zaščiti tvoje meje in motivira za spremembo. Če pa ji pustiš, da te prevzame, lahko požge vse okrog tebe: odnose, zdravje in notranji mir. Kaj se dogaja v tvojem telesu, ko si jezen/a Ko se razjeziš, se tvoje telo pripravi na “boj ali beg”. Nadledvične žleze sprostijo adrenalin in ko

Alkohol. Za marsikoga simbol sprostitve, praznovanja ali način, kako “odklopiti”. Za druge pa tih spremljevalec samote in bega. Ena pijača ob večerji, kozarec vina po napornem dnevu, “zasluženo pitje po uspehu …In ne da bi se zavedel to postane ritual. A jutra po pitju so vse prej kot sproščena. Tista praznina, potlačen sram, žalost ali tesnoba po zabavi niso naključje. To ni samo “maček”. To je tvoj um, ki kliče po pozornosti. Kako prepoznati, da piješ preveč Ni univerzalne

Kaj sploh je travma Travma je izkušnja izjemnega stresa, strahu ali bolečine , nekaj, kar preseže tvoj nadzor. Lahko gre za en sam dogodek ali za obdobje, ki traja predolgo. In čeprav se lahko dve osebi znajdeta v enaki situaciji, jo vsaka doživi popolnoma drugače. Travma ni šibkost, ampak je odziv sistema, ki te je poskušal zaščititi. Kaj vse je lahko travmatično Travma lahko izvira iz mnogih situacij: od zlorab, nasilja, nesreč, izgub, zavrnitve, ponižanja … ali celo dolgot

Priznajmo si, vsi smo že bili tam. Tisti trenutek, ko vidiš, da nekdo objavi svoj uspeh, novo službo, potovanje, zaljubljenost … in namesto iskrenega veselja te nekaj v prsih rahlo stisne. Ni se ti treba pretvarjati, da tega ne občutiš, to je človeško. Primerjava z drugimi je del naše narave. A kadar se v njej izgubimo, nas hitro pahne v občutek manjvrednosti, zavisti ali samokritike. In to ne pomeni, da si slab človek ampak pomeni samo, da imaš srce, ki hrepeni po rasti. L

Vsaka sprememba se začne z enim preprostim vprašanjem:

Motnja prenajedanja ni znak šibkosti, ampak klic tvoje duše, da nekaj v tvojem življenju potrebuje nežno pozornost. Kompulzivno prenajedanje je ena najpogostejših motenj hranjenja, a hkrati ena najbolj skritih. V tem zapisu ti bom približala simptome, vzroke in možnosti okrevanja. Prenajedanje se kaže kot ponavljajoče epizode uživanja večjih količin hrane v kratkem času, pogosto v skrivnosti. S tem pogosto pridejo občutki sramu, krivde, gnusa ali žalosti. Za razliko od bulimi

Morda se kdaj počutiš, kot da sediš na čustvenem toboganu...gor in dol, brez varovalnega pasu. Tvoja čustva so intenzivna, odnosi polni viharjev, občutek, kdo sploh si, pa se včasih izmuzne. To, kar opisujem, se lahko imenuje mejna osebnostna motnja (BPD) . A zapomni si – BPD ni oznaka, da si »slaba oseba«. Je le drugačen način, kako tvoje srce in možgani doživljajo svet. In kar je najlepše: BPD je ozdravljiv . Živeti z mejno osebnostno motnjo (BPD) je pogosto kot vožnja na č

Čustveno nasilni odnosi se redko začnejo kot nasilni. Običajno se začnejo nežno, polni obljub, zaupanja in topline. A počasi, skoraj neopazno, začne partner z nadzorom in prisilo ustvarjati dinamiko moči, ki sistematično zmanjšuje tvoj občutek lastne vrednosti in zaupanja vase.Zato je ključno vprašanje, ki si ga lahko zastaviš: "Kako se jaz počutim v tem razmerju?" Čustvena zloraba se redko začne na glas. Pride potiho, počasi, dokler ne začneš dvomiti vase. Če se v razmerju

Travma ni dogodek sam po sebi, ampak tvoj notranji odziv nanj. To je način, kako tvoje telo in tvoja duša reagirata na izgubo, bolečino, zlorabo, nesrečo ali kak drug prelomni dogodek. Vpliva na tvoje misli, občutke, telo. In čeprav je travma težka, je okrevanje mogoče . Travma te ne definira. To je zgodba o bolečini, a tudi o tvoji moči. Spodaj je 10 načinov, kako s toplino, potrpežljivostjo in nežnostjo pozdraviti travmo in se počasi vrniti k miru. 1. Sprejmi podporo Prvi

A se ti kdaj zdi kot da je cel svet proti tebi? Kot da se ti vedno znova dogajajo krivice in da nimaš nadzora nad svojim življenjem? Če pogosto kriviš druge za svoje izzive in neuspehe, je možno, da se soočaš z mentaliteto žrtve . To ni diagnoza, ampak vzorec razmišljanja in vedenja, ki lahko človeka ujame v občutek nemoči, pasivnosti in večne krivice. Dobra novica pa je: mentaliteta žrtve ni trajna . Naučena je bila – in zato jo je mogoče tudi preseči. Tudi v najtemnejši s

Okrevanje ni cilj, ampak proces. Treznost zahteva več kot le moč volje. Zahteva pogum, iskrenost in pripravljenost, da vsak dan znova izbiraš življenje brez substanc. In če pride ponovitev.. to ni znak šibkosti, ampak del poti. Pomembno je, kaj narediš potem. Pot okrevanja je kot hoja iz teme proti svetlobi – vsak korak stran od neviht je korak bližje notranjemu miru in novemu življenju. Kako pogosta je ponovitev? Mnogi se počutijo krive ali zlomljene, ko pride do recidiva.

Kaj je travma iz otroštva? Travma iz otroštva – pogosto imenovana kot neugodne izkušnje iz otroštva – vključuje dogodke, ki otroku odvzamejo občutek varnosti in sprožijo močna čustva strahu, nemoči ali groze. Med najpogostejše oblike spadajo: fizična ali spolna zloraba, zanemarjanje ali zapuščenost, življenje z duševno bolnim ali nasilnim staršem, pričevanje nasilju v družini. Travma iz otroštva ni nekaj, kar preprosto izgine ...zahteva čas, trud in podporo. Tudi sama sem te

Draga duša, ali si se že kdaj vprašala, zakaj moški varajo? Zakaj nekateri vedno znova iščejo izgovore, zakaj prelagajo krivdo na partnerko ali zakaj jim manjka občutek odgovornosti? V svojem delu in osebnih izkušnjah sem srečala moške, ki poskušajo racionalizirati in zanikati svoja dejanja. Njihove razlage so pogosto zapletene in hkrati boleče enostavne. Nekateri rečejo: »To sploh ni bilo pravo varanje, ker ni šlo za seks.« »Prevaral sem jo, ker sem mislil, da vara ona mene

Samomor je pogosto opisan kot “epidemija” našega časa. Število ljudi, ki obupa nad življenjem, narašča – zaradi finančnih kriz, družbenih pritiskov, osamljenosti ali nepredelanih ran. To je boleče opozorilo, da kot družba potrebujemo več sočutja, posluha in znanja, kako pomagati ljudem v stiski. Morda se sprašuješ, kaj se dogaja v mislih nekoga, ki razmišlja o koncu življenja. Pogosto se tam oglašajo notranji glasovi, ki ubijajo upanje: “Nič nima smisla. Vsem bi bilo bolje br

Se pogosto ujameš v začaranem krogu samokritike, kjer se zdi, da karkoli narediš, ni dovolj dobro? Notranji glas, ki te priganja, kritizira in ti jemlje mir, zna biti neizprosen. V resnici pa si zaslužiš nežnost, sočutje in ljubezen – predvsem od sebe same. Ko zamenjaš samokritiko z nežnostjo, začneš spoznavati svojo pravo vrednost. 1. Nikoli nisi zadovoljen s svojimi dosežki Ko nekaj dosežeš, se le redko ustaviš in se ponosno pohvališ. Namesto tega se tvoja pozornost takoj

Ljudje, ki se nenehno postavljajo v vlogo žrtve, lahko v naše življenje prinesejo veliko negativnosti. Njihov svet je poln krivic, kjer so za vse težave krivi drugi, sami pa ne prevzemajo nobene odgovornosti. Tak vzorec je težak, ker izčrpa naše čustvene in energijske vire ter vpliva na kakovost odnosov. Ljudje, ki vedno igrajo žrtve, nas lahko izčrpajo – toda z zdravimi mejami zaščitimo svojo energijo in notranji mir. Tudi sama sem se večkrat ujela v dinamiko z ljudmi, ki