Ko stres postane tihi spremljevalec in kako si lahko spet vrnemo mir

Vsi poznamo stres. Zaradi dela, zdravja, financ, odnosov, prihodnosti, negotovosti. Včasih pride v valovih, drugič pa se tako tiho naseli v nas, da sploh ne opazimo več, kako zelo smo napeti, utrujeni in izčrpani.

In ravno to je pri stresu najbolj zahrbtno. Ne pride vedno glasno. Včasih pride potiho / kot nemiren spanec, težka glava, napetost v telesu, razdražljivost, občutek, da ne zmoreš več toliko kot prej, čeprav na zunaj še kar nekako pelješ dalje.

Mislim, da danes skoraj ni človeka, ki se s stresom ne bi srečeval. Živimo hitro, veliko je pritiskov, veliko informacij, veliko pričakovanj. In če si iskren/a do sebe, verjetno tudi sam/a veš, kako hitro te lahko življenje vrže iz ravnovesja, če si ne vzameš časa, da se ustaviš in ponovno začutiš sebe.

Zato se mi zdi pomembno govoriti o stresu ne samo kot o nečem, kar “moramo zdržati”, ampak kot o nečem, kar se lahko naučimo bolje razumeti in bolj nežno obvladovati.

Ko telo začne govoriti namesto nas

Stres se ne pokaže vedno samo v mislih. Zelo hitro se pokaže tudi v telesu.

Lahko se kaže kot:

• nihanje razpoloženja,

• težave s spanjem,

• kronična utrujenost,

• glavoboli,

• prebavne težave,

• napetost v telesu,

• občutek, da si ves čas “na robu”.

To niso znaki šibkosti. To je pogosto samo telo, ki že nekaj časa nosi preveč in nas skuša ustaviti, še preden popolnoma pregorimo.

Včasih bi radi bili močni, produktivni in zbrani, telo pa nam v resnici sporoča:upočasni. poglej, kaj se dogaja. ne ignoriraj me več.

Stres ni tekmovanje

Vsak človek doživlja stres drugače. Nekdo se zapre vase, nekdo postane razdražljiv, nekdo ne more spati, nekdo ne zmore več niti osnovnih stvari, čeprav se navzven morda še vedno smeji.

Zato ni smiselno primerjati svoje stiske z drugimi. To, da nekaj “ni tako hudo kot pri nekom drugem”, še ne pomeni, da tebi ni težko. In to, da si funkcionalen/a, še ne pomeni, da si v redu.

Meni se zdi pomembno predvsem to, da si vsak od nas ustvari svojo malo notranjo “orodjarno”, kamor lahko poseže, ko pridejo težki dnevi. Nekaj stvari, ki nas vračajo nazaj k sebi. K dihu. K telesu. K občutku, da nismo popolnoma izgubljeni v vsem skupaj.

Zakaj je obvladovanje stresa tako pomembno

Ko se naučimo malo bolje umiriti svoj um in telo, ne dobimo samo kratkotrajnega olajšanja. Dobimo nekaj veliko več.

Dobimo:

• boljši spanec,

• več jasnosti v glavi,

• več potrpežljivosti v odnosih,

• več energije,

• boljši stik s sabo,

• in predvsem več občutka, da nismo samo še v načinu preživetja.

• 
  

Ne gre za to, da bo življenje brez stresa. Tega verjetno ne bo. Gre pa za to, da nas stres ne vodi več čisto pri vsaki stvari in da ne izgubimo sebe vsakič, ko pride težko obdobje.

Moja srčna orodjarna za bolj umirjene dni

Vsakemu ne pomaga isto, ampak nekaj teh stvari je lahko res dobra opora:

Na delu

Postavi si jasnejše meje. Ne poskušaj delati deset stvari hkrati. Uredi si prostor tako, da te vsaj malo podpira, ne pa dodatno obremenjuje.

Doma

Včasih že pospravljen kotiček, prižgana sveča, tišina ali mehka odeja pomagajo več, kot si mislimo. Tudi prostor vpliva na naš živčni sistem.

V odnosih

Poskusi povedati, kako se počutiš, preden v tebi vse eksplodira. Ne nosi vsega sam/a. Včasih že en iskren pogovor razbremeni veliko napetosti.

Za hitro umiritev

Pojdi na zrak. Globoko zadihaj. Umij si obraz s hladno vodo. Pobožaj žival. Objami nekoga, ki ti je varen. Dovoli si za nekaj minut izstopiti iz kaosa.

Dolgoročno

Redno gibanje, več počitka, manj pretirane stimulacije, zdrava prehrana, meditacija, pisanje misli in predvsem umetnost, da znaš kdaj reči tudi ne.

Ne rabiš čakati, da se zlomiš

To se mi zdi ena najpomembnejših stvari. Začeti skrbeti zase ni nekaj, kar si “zaslužiš” šele, ko pregoriš. Ni treba čakati, da telo popolnoma odpove ali da se ti sesuje notranji svet, da si končno priznaš, da ti je preveč.

Tudi ti si vreden/a miru. Tudi ti si vreden/a počitka. Tudi ti si vreden/a tega, da si pomagaš, še preden prideš do roba.

Obvladovanje stresa ni luksuz. Je nuja. Je ena najlepših oblik skrbi zase. In v resnici ni nič sebičnega v tem, da si želiš več miru, več ravnovesja in več prostora za dihanje.

Vsak dan ne bo popoln. Vsak dan tudi ne bo lahek. Ampak vsak dan je nova priložnost, da narediš vsaj eno majhno stvar zase.

In včasih je ravno ta ena majhna stvar začetek večje spremembe.