Napadi panike in panična motnja — ko telo kriči, da nekaj ni v ravnovesju

Če si že kdaj doživel/a nenadno eksplozijo strahu, ki je dobesedno ohromila tvoje telo, potem veš, kako brutalno resničen je lahko napad panike. Srce začne razbijati, dihanje se zdi skoraj nemogoče, roke se tresejo, telo se poti, v prsih pa se pojavi občutek, da boš izgubil/a nadzor ali celo življenje. In kar je najhujše – vse to se zgodi brez pravega razloga. Brez zunanje nevarnosti, brez opozorila.

Napad panike je močan odziv telesa na občutek ogroženosti, tudi če realne grožnje ni. Tvoje telo se odzove, kot bi te napadla divja zver, čeprav si morda doma, v službi ali v avtu. Čeprav napadi panike niso smrtno nevarni, so psihično in fizično izčrpavajoči ter lahko resno vplivajo na kakovost življenja.

Mnogi ljudje doživijo enega ali dva napada v življenju – pogosto v obdobju močnega stresa – in potem stvar izzveni. Toda, če se napadi ponavljajo, se pojavljajo brez opozorila in začneš živeti v stalnem strahu pred naslednjim, lahko gre za panično motnjo – stanje, ki je v resnici veliko pogostejše, kot si ljudje mislijo.

Kako prepoznati napad panike

Napad panike se običajno začne nepričakovano, doseže vrhunec v desetih minutah in nato postopoma popusti. Telo pa po njem pogosto ostane izčrpano – kot bi preteklo maraton. Najpogostejši simptomi vključujejo:

• občutek močne groze in izgube nadzora,

• razbijanje srca ali občutek, da “preskakuje”,

• težko dihanje ali občutek dušenja,

• potenje in tresenje,

• bolečine ali pritisk v prsih,

• slabost, omotico ali občutek, da boš omedlel/a,

• mravljinčenje v rokah, nogah ali obrazu,

• občutek odmaknjenosti od realnosti (kot da gledaš sebe od zunaj).

Včasih se napad zgodi le enkrat. Drugič pa se telo “nauči” odziva in napadi postanejo ponavljajoči se. Takrat govorimo o panični motnji.

Kdo je bolj dovzeten za panično motnjo

Napadi panike se lahko zgodijo vsakomur, toda pri nekaterih ljudeh obstajajo določeni dejavniki tveganja:

• najpogosteje se pojavijo v najstniških letih ali zgodnji odraslosti,

• ženske so dvakrat bolj ogrožene kot moški,

• pogosto se pojavljajo v družinah, kjer so prisotne anksiozne motnje,

• večje tveganje imajo ljudje z depresijo, anksioznostjo ali drugimi motnjami razpoloženja,

• zloraba alkohola ali drog lahko sproži ali poslabša napade,

• prav tako jih lahko sprožijo travmatični dogodki ali dolgotrajen stres.

Kako se zdraviti in obvladati napade

Dobra novica je ta, da je panična motnja zelo obvladljiva. Zdravljenje je učinkovito – in čeprav zahteva čas, je mogoče popolnoma zmanjšati ali celo odpraviti napade panike.

Psihoterapija

Najbolj učinkovit pristop je kognitivno-vedenjska terapija (CBT), kjer skupaj s terapevtom raziskuješ, kaj sproža napade, katere misli jih hranijo, in kako se lahko tvoje telo uči drugačnega odziva. Sčasoma se naučiš prepoznati prve znake panike in jih umiriti, še preden se razplamtijo.

Zdravila

Včasih so potrebna tudi zdravila – predvsem v začetnih fazah. Najpogosteje gre za antidepresive (SSRI ali SNRI), ki stabilizirajo razpoloženje in zmanjšajo pogostost napadov, ali benzodiazepine, ki hitro umirijo tesnobo (a so namenjeni kratkotrajni uporabi).

Kaj lahko narediš sam/a – konkretni koraki za vsak dan

Tudi brez zdravil lahko veliko narediš, da pomiriš telo in um, ko se začnejo pojavljati simptomi:

1. Razumi, kaj se dogaja

Znanje resnično osvobaja. Ko razumeš, da napad panike ni “norost” ali srčni napad, ampak fizični odziv telesa na stres, dobiš nazaj občutek nadzora.

2. Dihaj

Napad panike pogosto spremlja hiperventilacija – hitro, plitvo dihanje, ki poveča občutek tesnobe.Poskusi s preprosto tehniko: vdihni počasi skozi nos (štiri sekunde), zadrži dih (dve sekundi), izdihni počasi skozi usta (šest sekund). To ponovi večkrat.

3. Izogibaj se sprožilcem

Kava, nikotin in alkohol so lahko glavni sprožilci napadov, saj preobremenijo živčni sistem. Poskusi jih postopoma zmanjšati ali nadomestiti z zdravimi navadami.

4. Redno se giblji

Vadba je naravni antidepresiv. Še posebej učinkovite so ritmične dejavnosti, kot so hoja, plavanje ali ples – gibanje, ki hkrati pomirja telo in aktivira pozitivne hormone.

5. Meditiraj in sproščaj se

Joga, meditacija, dihalne vaje ali samo pet minut miru brez telefona – vse to vrača živčni sistem v ravnovesje.

6. Poveži se z ljudmi

Tesnoba se poglobi, ko si sam/a. Pogovor s prijateljem, bližnjim ali terapevtom pogosto razbije občutek, da “se to dogaja samo tebi”.

7. Poskrbi za spanje

Kronično pomanjkanje spanja je gorivo za tesnobo. Poskusi imeti redno rutino spanja in pred spanjem izklopi vse zaslone.

Zaključek

Napad panike te lahko preseneti kot strela z jasnega, a nisi nemočen/a. Ko razumeš, kaj se dogaja v tvojem telesu, in začneš graditi strategije za umirjanje, počasi prevzemaš nazaj svojo moč. Zdravljenje obstaja – in okrevanje je povsem mogoče.

Če čutiš, da te napadi panike omejujejo ali da ne zmoreš več sam/a, se lahko pogovoriva v varnem prostoru Srčne sobe PSIHA. Skupaj lahko poiščeva pot do umirjenosti in notranjega ravnovesja – korak za korakom, brez pritiska.