Osebnostni testi so v zadnjih letih postali izjemno priljubljeni. Med njimi je eden najbolj znanih test 16 osebnostnih tipov, ki temelji na t. i. MBTI tipologiji. Mnogi ga opravijo iz radovednosti, drugi zato, da bi bolje razumeli sebe, svoje odnose ali način delovanja v svetu. V Srčni sobi PSIHA na takšne teste gledamo z zrelostjo: kot na orodje za orientacijo, ne kot definicijo človeka. Kaj je test "16 personalities"? Test "16 personalities" izhaja iz tipologije Carla Gust

Večina ljudi deluje na mentalnem avtopilotu. Misli, čuti in se odziva avtomatsko, brez zavestnega premisleka. Metakognicija pa je sposobnost, da stopiš korak nazaj in opazuješ svoje misli, čustva in notranje vzorce, namesto da te vodijo sami. Lahko si jo predstavljaš kot notranji nadzorni center uma. Omogoča ti, da razumeš, kako razmišljaš, zakaj reagiraš na določen način in kako lahko svoje odzive zavestno spremeniš. Zakaj je metakognicija tako pomembna? Metakognicija: razkr

V svetu, ki slavi “normalnost”, je biti drugačen pogosto izziv. Ko tvoj um deluje hitreje, globlje, bolj intenzivno, ljudje tega enostavno ne razumejo. Ne razumejo, zakaj potrebuješ tišino, zakaj te hrup in množica izčrpata ali zakaj se ti misli ne ustavijo niti ponoči. To je nevrodivergentnost – način, kako možgani delujejo drugače. In čeprav zna biti naporno, je lahko tudi izjemno darilo. Kaj pomeni biti nevrodivergenten? Nevrodivergentnost pomeni, da tvoj možganski sistem

Včasih mislimo, da za notranji mir potrebujemo zapletene metode, nove tehnike ali neskončne meditacije. Ampak v resnici je veliko enostavnejše. Eden najmočnejših načinov za spremembo razpoloženja, odnosa do sebe in sveta je nekaj, kar imamo vsi na voljo – hvaležnost. Ne kot fraza, ampak kot usmerjena pozornost. In nevroznanost danes to potrjuje: ko vadimo hvaležnost, se v naših možganih dogajajo zelo konkretne spremembe. Hvaležnost kot fiziološki proces Ko zavestno občutimo h

Ljubezen je občutek, ki presega besede. Lahko nas povzdigne, pomiri, ali popolnoma spremeni naš notranji svet. Obstaja v nešteto oblikah – od romantične strasti do brezpogojne starševske naklonjenosti, od nežnosti do hišnega ljubljenčka do tihega občudovanja narave. A ne glede na to, kako jo doživljamo, ljubezen ni le čustvo, ampak je biokemična simfonija, ki se odvija v naših možganih.

Si se kdaj v življenju ustavil/a in resno vprašal/a: Kako uravnoteženo živim? Kolo dobrega počutja je izjemno preprosto, a učinkovito orodje, ki ti pomaga videti, kje v življenju morda izgubljaš ravnovesje. Ker resnica je takšna: če ena dimenzija šepa, to občutijo tudi vse druge. Gre za koncept, ki zajema celoto človeka: telo, um, srce, dušo, okolje in odnose. Njegov namen ni popolnost, ampak zavedanje , da prepoznaš, kje tvoj notranji čut izgublja smer, in začneš nežno vrača

Zasvojenost ni le vprašanje volje ali značaja, kot marsikdo še vedno misli. Gre za kompleksen preplet bioloških, psiholoških in družbenih dejavnikov, ki človeka ujamejo v krog odvisnosti – od katerega se zdi skoraj nemogoče pobegniti. Oseba z odvisnostjo uporablja substanco ali se vključuje v vedenje, ki ji prinaša kratkoročni občutek ugodja, olajšanja ali pobega. Učinki nagrajevanja so tako močni, da kljub škodljivim posledicam težko preneha. To vedenje je lahko povezano z a

Veš tisti občutek, ko ti telo ne pusti dihati? Ko srce razbija, dlani se znojijo, misli drvijo kot vlak – in čeprav “vse v redu”, te nekaj v tebi prepričuje, da ni? To ni slabost. To je anksioznost. In tvoje telo te v resnici poskuša zaščititi. Kaj je anksiozna motnja Anksioznost sama po sebi ni sovražnik ampak je naravni odziv telesa na nevarnost. A včasih telo ne zna več izklopiti alarma. Takrat se odziva, kot da si v nevarnosti , tudi ko si varno doma, v službi ali v post

Ste se kdaj vprašali, zakaj se en dan počutite lahkotno, polni energije in motivacije, drugič pa brez posebnega razloga žalostni, prazni ali tesnobni? V ozadju teh sprememb deluje serotonin – kemični prenašalec, ki ima izjemno pomembno vlogo pri uravnavanju našega razpoloženja. A serotonin ni zgolj “hormon sreče”. Njegovo delovanje je veliko bolj kompleksno in vpliva na številna področja našega telesa in uma. Serotonin je pogosto povezan z duševnim zdravjem, saj je njegovo ne

Popolnost ne obstaja. Pa vendar jo vztrajno iščemo. Perfekcionizem pogosto razumemo kot vrlino, saj nas spodbuja k delu, disciplini in stalnemu izboljševanju. Na prvi pogled se zdi, da nas vodi k uspehu in dosežkom. A resnica je, da nas lahko želja po popolnosti hitro pahne v začarani krog nesreče, dvoma vase in izgubljene samozavesti. Ko naša vrednost postane merjena samo skozi dosežke, izgubimo stik s seboj. Pozabimo, da smo dragoceni – že zdaj, tukaj, ne glede na to, kako

Velika depresivna motnja (MDD) ni zgolj občutek žalosti ali “slab dan”. Je bolezen, ki močno poseže v človekovo življenje – v misli, telo, čustva, odnose in vsakdan. Ljudje z depresijo se pogosto počutijo, kot da so ujeti v brezizhoden krog, kjer nič več nima smisla in kjer je tudi najmanjši korak izjemno težak. To je resničnost, ki je boleča, a je hkrati tudi ozdravljiva. Pomembno je, da se spomnimo: depresija ne definira človeka. Je stanje, skozi katerega je mogoče iti, in

Če si že kdaj doživel/a napad panike, veš, kako neprijeten in zastrašujoč občutek je to – srce razbija, dihanje postane plitvo, telo preplavi adrenalin, občutek nadzora pa izgine. Vse skupaj lahko deluje kot nevihta, ki pride brez opozorila. A naj te pomirim – napadi panike so močna, a premagljiva izkušnja. Ključ je v razumevanju, kaj se dogaja v tvojem telesu in življenju, da se lahko začneš vračati k miru. Kaj se dogaja v telesu? Napadi panike so odziv telesa na namišljeno

Alkohol je del človeške zgodovine že tisočletja. Spremlja praznovanja, omili družbene zavore in je prisoten skoraj v vseh kulturah. A za mnoge ljudi pijača ni le družabni spremljevalec – postane uteha, pobeg ali način obvladovanja težkih čustev. Tam, kjer se meja med “zdravim družabnim pitjem” in nevarno uporabo zabriše, pa se začne zgodba odvisnosti. Velika večina ljudi kdaj izkusi opitost. Toda za nekatere pitje ni več le izbira, temveč začaran krog, ki ga ne zmorejo več na

Večina, če ne vsi, smo kdaj doživeli žalost in to je normalno. Žalostni smo, ko se znajdemo v težkih življenjskih situacijah — to je lahko padec na izpitu, zafrkavanje s strani prijateljev ali celo izguba ljubljene osebe. V teh primerih je žalost razpoloženje, ki pride in gre, odvisno od resnosti situacije, v kateri smo. Nasprotno pa je depresivna motnja (znana tudi kot depresija) zelo pogosta duševna motnja. Vključuje depresivno razpoloženje ali dolgotrajno izgubo užitka ali

Kronični stres ima lahko resne posledice za fizično in duševno zdravje, kar vodi v povečano tveganje za anksioznost, depresijo, utrujenost in druge zdravstvene težave. Vendar pa obstajajo koraki, ki jih lahko naredite, da izboljšate svojo sposobnost prilagajanja stresu in telesu sporočite, da se je varno umiriti v težkem trenutku. Ko želite obnoviti živčni sistem v ravnovesje, lahko razmislite o več spretnostih obvladovanja. Na primer, lahko poskusite s strategijami, kot so

Iščete občutek izpolnjenosti in osebne rasti? Osebni cilji vam lahko pomagajo doseči cilj. Če se ne počutite navdihnjeni s svojimi osebnimi cilji, se poglobimo v to, zakaj so tako pomembni, kako si jih učinkovito zastaviti in kako lahko izgledajo pravi osebni cilji. Uspešno doseganje ciljev in dvig samozavesti Kaj so osebni cilji? Cilji osebnega razvoja vam pomagajo rasti kot oseba . Obstajajo, da vam dajo dolgoročno vizijo o tem, kako se želite sčasoma izboljšati. S svojimi

Stopnje razkrivajo vzorec manipulacije, čustvenega nadzora in morebitne čustvene in fizične zapuščenosti, ki lahko močno prizadene njihove partnerje Faze narcističnega odnosa Odnosi s posamezniki, ki kažejo narcistično osebnostno motnjo (NPD), predstavljajo vrsto dinamike, ki je lahko zapletena in zahtevna za krmarjenje in pogosto pustijo trajne čustvene brazgotine, ki segajo od čustvene bolečine do trajne travme . Stopnje razkrivajo vzorec manipulacije, čustvenega nadzora i

Manipulativni ljudje lahko pustijo drugi osebi, da prva spregovori in postavlja vprašanja, da bi ocenili slabosti te osebe. Drugi znaki manipulacije vključujejo preobremenitev nekoga z dejstvi ali postopki, povzdigovanje glasu, da bi dobili, kar hočejo, ali delanje neumnega. Včasih ljudje, ki kažejo znake manipuliranja, tega ne počnejo namerno. Namesto tega imajo morda preprosto slabe navade. Psihološko manipulacijo je mogoče opredeliti kot izvajanje neupravičenega vplivanja

Depresija Depresija je ena najpogostejših motenj razpoloženja in predstavlja resno duševno motnjo, ki pomembno vpliva na posameznikovo razmišljanje, čustvovanje, vedenje in vsakodnevno delovanje. Lahko je prehodna ali dolgotrajna, brez ustreznega zdravljenja pa se lahko simptomi postopoma stopnjujejo. V Sloveniji se z depresijo sooča približno 14,5 % odraslega prebivalstva, kar pomeni, da z njo živi približno vsak deveti Slovenec. Pomembno je poudariti, da depresija ni enaka

Kritično mišljenje izvira iz pojma refleksivne misli, ki ga je predlagal Dewey (1933), ki si je izposodil dela filozofov, kot sta William James in Charles Peirce. Refleksivna misel je bila opredeljena kot proces opuščanja sodbe, ohranjanja odprtega uma, ohranjanja zdravega skepticizma in prevzemanja odgovornosti za lasten razvoj (Gerber et al., 2005; Stoyanov & Kirshner, 2007). Kurland je predlagal: »Kritično mišljenje se ukvarja z razumom, intelektualno poštenostjo in odprto