Vse, kar morate vedeti o depresiji (veliki depresivni motnji)

Depresija

Depresija je ena najpogostejših motenj razpoloženja in predstavlja resno duševno motnjo, ki pomembno vpliva na posameznikovo razmišljanje, čustvovanje, vedenje in vsakodnevno delovanje. Lahko je prehodna ali dolgotrajna, brez ustreznega zdravljenja pa se lahko simptomi postopoma stopnjujejo.

V Sloveniji se z depresijo sooča približno 14,5 % odraslega prebivalstva, kar pomeni, da z njo živi približno vsak deveti Slovenec.

Pomembno je poudariti, da depresija ni enaka običajni žalosti. Žalost je naraven odziv na izgubo ali težke življenjske dogodke in sčasoma običajno postopoma izzveni. Pri depresiji pa so občutki žalosti, praznine in brezupa dolgotrajni, pogosto jih spremljata izguba samospoštovanja in občutek ničvrednosti, kar posamezniku otežuje vsakodnevno življenje, delo in odnose z drugimi.

Simptomi depresije

Depresija se pri vsakem posamezniku kaže nekoliko drugače. Pri nekaterih prevladujejo čustveni simptomi, pri drugih telesni. Če simptomi trajajo več kot dva tedna in pomembno vplivajo na vsakodnevno življenje, je priporočljivo poiskati strokovno pomoč.

Najpogostejši simptomi vključujejo:

• dolgotrajen občutek žalosti, praznine ali tesnobe,

• občutke brezupa, ničvrednosti ali pretirane krivde,

• izgubo zanimanja za dejavnosti, ki so posameznika nekoč veselile,

• zmanjšano energijo in stalno utrujenost,

• težave s koncentracijo, spominom in odločanjem,

• motnje spanja (nespečnost ali pretirano spanje),

• spremembe apetita in telesne teže,

• upočasnjeno razmišljanje ali gibanje,

• nepojasnjene telesne bolečine, glavobole ali prebavne težave,

• misli o smrti, samopoškodovanju ali samomoru.

Depresija pri različnih skupinah

Simptomi se lahko razlikujejo glede na spol in starost.

Moški

Pri moških se depresija pogosto kaže kot razdražljivost, jeza, agresivnost ali nemir. Pogoste so tudi izguba zanimanja za dejavnosti, povečana uporaba alkohola ali drog, tvegano vedenje, zmanjšana spolna želja, težave s koncentracijo ter motnje spanja.

Ženske

Pri ženskah so pogostejši občutki žalosti, praznine, tesnobe in brezupa. Pogosto se pojavljajo utrujenost, spremembe apetita in telesne teže, motnje spanja, zmanjšana energija ter telesne bolečine.

Otroci in mladostniki

Pri otrocih in mladostnikih se depresija lahko kaže drugače kot pri odraslih. Pogosti znaki so razdražljivost, hitre spremembe razpoloženja, jokavost, umikanje od prijateljev, slabši učni uspeh, izguba zanimanja za igro, težave s koncentracijo, motnje spanja ter misli o samopoškodovanju ali samomoru.

Vzroki depresije

Depresija nima enega samega vzroka. Običajno nastane kot posledica prepletanja bioloških, psiholoških in okoljskih dejavnikov.

Med najpogostejše vzroke sodijo:

• spremembe v delovanju možganskih prenašalcev (serotonin, dopamin in noradrenalin),

• hormonske spremembe,

• dedna nagnjenost,

• travmatične izkušnje v otroštvu,

• dolgotrajen stres,

• kronične bolezni in kronične bolečine,

• motnje spanja,

• zloraba alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi.

• 
  

Dejavniki tveganja

Tveganje za razvoj depresije povečujejo:

• družinska obremenjenost z depresijo,

• dolgotrajne finančne ali socialne stiske,

• kronične telesne bolezni,

• pomanjkanje vitamina D,

• uporaba določenih zdravil,

• zloraba alkohola ali drog,

• večji življenjski pretresi in izgube.

Zdravljenje depresije

Depresija je ozdravljiva motnja, še posebej če posameznik pravočasno poišče pomoč.

Psihoterapija

Ena najučinkovitejših oblik zdravljenja je psihoterapija. Pogovor s strokovnjakom posamezniku pomaga razumeti vzroke stiske, prepoznati škodljive vzorce razmišljanja in razviti učinkovitejše načine soočanja z življenjskimi izzivi.

Med najpogosteje uporabljenimi pristopi je kognitivno-vedenjska terapija (KVT), učinkovite pa so tudi druge oblike individualne, partnerske, družinske ali skupinske psihoterapije.

Zdravljenje z zdravili

Pri zmerni in hudi depresiji lahko zdravnik predpiše antidepresive. Najpogosteje uporabljene skupine zdravil so:

• selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina (SSRI),

• zaviralci ponovnega privzema serotonina in noradrenalina (SNRI),

• triciklični in tetraciklični antidepresivi,

• atipični antidepresivi,

• zaviralci ponovnega privzema noradrenalina in dopamina (NDRI).

Izbira zdravila je odvisna od posameznika, njegovih simptomov in morebitnih drugih zdravstvenih težav.

Kdaj poiskati pomoč?

Če simptomi depresije trajajo več kot dva tedna, vplivajo na vsakodnevno življenje ali se pojavijo misli o samopoškodovanju oziroma samomoru, je pomembno čim prej poiskati strokovno pomoč. Z zgodnjim prepoznavanjem in ustreznim zdravljenjem je okrevanje bistveno uspešnejše.

Depresija je zdravstvena motnja, ki jo je mogoče uspešno zdraviti. Pravočasna podpora strokovnjakov, bližnjih in ustrezno zdravljenje lahko posamezniku pomagajo ponovno vzpostaviti kakovostno in izpolnjujoče življenje.