Si že kdaj ujel/a sebe, kako kažeš s prstom na drugega še preden sploh dobro pomisliš, kaj se je zgodilo? “On je kriv.” “Ona je začela.” “To ni moja napaka.” Resnica? To počnemo vsi. In ne zato, ker smo slabi ljudje, ampak zato, ker nas je strah. Zakaj krivimo druge Ko gre nekaj narobe, je veliko lažje najti “krivca”, kot pogledati vase. S tem si za trenutek olajšamo dušo, ohranimo občutek nadzora in se izognemo bolečini, ki pride z iskrenim priznanjem: “Zmotil/a sem se.”

Vsak od nas nosi v sebi del, ki ga raje skrijemo pred svetom – to je naša notranja senca . Carl Jung jo je opisal kot temen, čustven...

Čeprav so obrambni mehanizmi lahko koristni pri premagovanju življenjskih izzivov, pa lahko včasih vodijo v nezrelo vedenje ali ovirajo...