Osebna izkušnja o disciplini, alkoholizmu, notranji stiski in poti nazaj k sebi. Kako lahko majhne vsakodnevne navade, šport in doslednost začnejo spreminjati življenje in psiho.

Dolgo časa sem šport gledala predvsem kot nekaj fizičnega. Nekaj za telo, kondicijo ali videz. Nisem pa razumela, kako močno lahko gibanje vpliva tudi na psiho, dokler tega nisem začela doživljati sama.

Če bi me nekdo pred leti vprašal, kaj je moj smisel, mu najbrž ne bi znala odgovoriti. Ne zato, ker ga ne bi imela. Ampak zato, ker sem bila predaleč od sebe, da bi ga sploh lahko čutila. Bila sem v obdobjih, ko nisem več vedela, kdo sem. Ko me ni razjedala samo bolečina, ampak tudi praznina. Ko nisem več čutila pravega veselja, prave smeri, prave povezave s sabo. Ko sem iskala nekaj, kar bi utišalo notranji nemir, in v določenem obdobju sem to iskala tudi v alkoholu. Ne zato

O žalosti ljudje še nekako spregovorimo. O tesnobi tudi. O bolečini, razočaranju in jezi se da pisati, ker so to čustva, ki jih svet nekako bolj sprejme. Ko pa pride do ljubosumja in zavisti, se veliko ljudi hitro zapre. Kot da sta to dve čustvi, ki ju ne bi smeli čutiti. Kot da že sam občutek pomeni, da je s tabo nekaj narobe. Pa ni tako. Po moje sta ljubosumje in zavist med najbolj človeškimi čustvi. Samo da ju je težko priznati, ker naju hitro zaboli ego. Nihče noče reči:

Ko si v odvisnosti ali v težjem psihičnem obdobju, telo pogosto potisnemo na stranski tir. Fokus je na tem, kako preživeti dan, kako umiriti misli ali pobegniti od občutkov, in gibanje hitro postane nekaj nepomembnega. Ampak ravno takrat ga najbolj potrebujemo. Ne samo zato, da bi izgledali boljše, ampak zato, ker gibanje dobesedno pomaga telesu in možganom, da se začnejo spet uravnavati. Ko se premakne telo, se začne počasi premikati tudi notranje stanje. Gibanje vpliva na:

Motnja prenajedanja ni znak šibkosti, ampak klic tvoje duše, da nekaj v tvojem življenju potrebuje nežno pozornost. Kompulzivno prenajedanje je ena najpogostejših motenj hranjenja, a hkrati ena najbolj skritih. V tem zapisu ti bom približala simptome, vzroke in možnosti okrevanja. Prenajedanje se kaže kot ponavljajoče epizode uživanja večjih količin hrane v kratkem času, pogosto v skrivnosti. S tem pogosto pridejo občutki sramu, krivde, gnusa ali žalosti. Za razliko od bulimi