Disciplina ni kazen. Je oblika ljubezni do samega sebe.

Večino svojega življenja sem mislila, da je disciplina nekaj strogega. Nekaj, kar imajo

uspešni ljudje, jaz pa sem bila preveč izgubljena, utrujena ali zlomljena, da bi jo sploh razumela.

V obdobjih alkoholizma in velike notranje stiske moje življenje ni imelo prave strukture. Veliko stvari je temeljilo na trenutnih občutkih, begu pred sabo, preživetju iz dneva v dan in iskanju načina, kako vsaj za trenutek utišati notranji nemir. Ko človek dolgo časa živi v bolečini, začne izgubljati stik s sabo. In skupaj s tem pogosto izgine tudi disciplina.

Ampak danes razumem nekaj pomembnega: disciplina ni kaznovanje sebe.

Disciplina je odnos, ki ga imaš do svojega življenja.

Ni samo v velikih ciljih. Je v majhnih dejanjih, ki jih ponavljaš vsak dan, tudi ko se ti ne da. Ko vstaneš, čeprav bi najraje obupal. Ko greš na sprehod ali tek, čeprav si utrujen. Ko začneš skrbeti za telo, psiho, prostor okoli sebe in prihodnost, tudi če še nisi popolnoma ok.

Pri meni se disciplina ni začela z velikimi življenjskimi preobrati. Začela se je z majhnimi stvarmi. Z odločitvijo, da neham uničevati sebe. Da začnem držati obljube sami sebi. Da neham živeti samo po trenutnih občutkih.

In iskreno? Ravno gibanje in šport sta mi pri tem ogromno pomagala. Plavanje in tek sta me začela učiti nečesa, česar prej dolgo nisem imela: doslednosti.

Šport me je naučil, da ni vedno poanta motivacija. Včasih samo obuješ teniske in greš. Korak za korakom. In ravno skozi te male trenutke začne človek graditi novo verzijo sebe.

Disciplina danes zame ni popolnost. Še vedno imam težke dni. Še vedno nisem robot. Ampak razlika je v tem, da zdaj znam ostati ob sebi tudi takrat, ko ni idealno.

Veliko ljudi čaka, da bodo najprej motivirani, samozavestni ali da bodo ready. Resnica pa je pogosto ravno nasprotno. Samozavest se začne graditi šele potem, ko začneš redno delati stvari, ki so dobre zate. Disciplina pride pred rezultati, ne po njih.

In mogoče največja sprememba ni bila ta, da sem postala močnejša navzven. Mogoče je največja sprememba to, da danes prvič po dolgem času čutim, da si lahko zaupam.

Ker vsakič, ko narediš nekaj dobrega zase, tudi ko je težko, svoji psihi sporočaš:

“Vreden sem truda. Vreden sem spremembe. In ne bom več obupal nad sabo.”