Osebna izkušnja o disciplini, alkoholizmu, notranji stiski in poti nazaj k sebi. Kako lahko majhne vsakodnevne navade, šport in doslednost začnejo spreminjati življenje in psiho.

O tej temi je težko govoriti, ker ljudje hitro mislijo, da obsojaš bolečino. Ampak to ni res. Nekateri ljudje so šli skozi stvari, ki jih nihče ne bi smel doživeti. Travme. Zavrnitev. Nasilje. Odvisnost. Poniževanje. Izgubo sebe. In ko človek dolgo časa živi v bolečini, si okoli nje pogosto nezavedno začne graditi identiteto. Ne več samo: “Doživel sem nekaj težkega.” Ampak: “To sem jaz.” Tu pa nastane problem. Ker rana, ki je bila nekoč način preživetja, začne počasi postajat

Če bi me nekdo pred leti vprašal, kaj je moj smisel, mu najbrž ne bi znala odgovoriti. Ne zato, ker ga ne bi imela. Ampak zato, ker sem bila predaleč od sebe, da bi ga sploh lahko čutila. Bila sem v obdobjih, ko nisem več vedela, kdo sem. Ko me ni razjedala samo bolečina, ampak tudi praznina. Ko nisem več čutila pravega veselja, prave smeri, prave povezave s sabo. Ko sem iskala nekaj, kar bi utišalo notranji nemir, in v določenem obdobju sem to iskala tudi v alkoholu. Ne zato

Ko govorimo o osebni preobrazbi, si veliko ljudi predstavlja nekaj zelo navdihujočega. Kot trenutek razsvetljenja, ko človek nenadoma ve, kaj mora narediti in se mu življenje začne spreminjati na bolje. V resnici se preobrazba pogosto začne veliko bolj tiho in veliko bolj neprijetno. Pogosto se začne v trenutku, ko imamo občutek, da smo obstali. Ko nas življenje ustavi in nas postavi pred vprašanja, na katera prej nismo želeli pogledati. Včasih je to utrujenost, včasih razoča

Delo na sebi ni projekt, ki ga je treba opraviti naenkrat. Je proces, ki se začne z majhnimi, vsakodnevnimi odločitvami. Ni ti treba čez noč spremeniti svojega življenja, da bi rasel/a. Pogosto je ravno obratno: trajna sprememba nastaja počasi, z nežno vztrajnostjo . Če ne veš, kje začeti, je spodnjih 31 korakov kot nežno povabilo. Ne kot seznam, ki ga moraš “odkljukati”, ampak kot nabor smerokazov. Izberi enega ali dva. Dovolj je za začetek. 1. Osredotoči se na svoje prednos

V Srčni sobi PSIHA pogosto srečujemo ljudi, ki imajo občutek, da se trudijo, rastejo, razmišljajo, a znotraj ostajajo nemirni. Kot da življenje poteka, oni pa so ves čas v pripravljenosti. V napetosti. V preživetju. Delo na sebi se za večino ne začne iz udobja, ampak iz trenutka, ko notranji hrup postane preglasen. Ko zunanje rešitve ne delujejo več. Ko človek začuti, da ne potrebuje še več odgovorov, ampak več stika s sabo . Kaj delo na sebi v resnici pomeni Delo na sebi ni

Večina ljudi deluje na mentalnem avtopilotu. Misli, čuti in se odziva avtomatsko, brez zavestnega premisleka. Metakognicija pa je sposobnost, da stopiš korak nazaj in opazuješ svoje misli, čustva in notranje vzorce , namesto da te vodijo sami. Lahko si jo predstavljaš kot notranji nadzorni center uma . Omogoča ti, da razumeš, kako razmišljaš, zakaj reagiraš na določen način in kako lahko svoje odzive zavestno spremeniš. Zakaj je metakognicija tako pomembna? Metakognicija:

Motnja prenajedanja ni znak šibkosti, ampak klic tvoje duše, da nekaj v tvojem življenju potrebuje nežno pozornost. Kompulzivno prenajedanje je ena najpogostejših motenj hranjenja, a hkrati ena najbolj skritih. V tem zapisu ti bom približala simptome, vzroke in možnosti okrevanja. Prenajedanje se kaže kot ponavljajoče epizode uživanja večjih količin hrane v kratkem času, pogosto v skrivnosti. S tem pogosto pridejo občutki sramu, krivde, gnusa ali žalosti. Za razliko od bulimi