Delo na sebi: pot iz preživetja v zavestno življenje

V Srčni sobi PSIHA pogosto srečujemo ljudi, ki imajo občutek, da se trudijo, rastejo, razmišljajo, a znotraj ostajajo nemirni. Kot da življenje poteka, oni pa so ves čas v pripravljenosti. V napetosti. V preživetju.

Delo na sebi se za večino ne začne iz udobja, ampak iz trenutka, ko notranji hrup postane preglasen. Ko zunanje rešitve ne delujejo več. Ko človek začuti, da ne potrebuje še več odgovorov, ampak več stika s sabo.

Kaj delo na sebi v resnici pomeni

Delo na sebi ni popravljanje človeka. Ni iskanje “boljše verzije”. In ni pobeg v pozitivno razmišljanje.

V svojem bistvu je delo na sebi proces zavestnega opazovanja:

– lastnih misli,

– čustvenih odzivov,

– telesnih signalov,

– notranjih vzorcev, ki so se oblikovali skozi življenje.

Ko človek začne opazovati, namesto da avtomatsko reagira, se zgodi premik. In to ne čez noč!

Od avtomatike k zavestni izbiri

Veliko notranjega nemira ne izvira iz zunanjih okoliščin, temveč iz ponavljajočih se notranjih vzorcev. Reagiramo, še preden razumemo. Branimo se, še preden sploh vemo, česa se bojimo. Bežimo v razlage, namesto da bi si dovolili občutiti.

Delo na sebi pomeni, da se človek postopoma nauči:

– razlikovati med reakcijo in odzivom,

– prepoznati, kdaj deluje iz strahu in kdaj iz zrelosti,

– prevzeti odgovornost za svoje notranje stanje, ne kot krivdo, ampak kot moč.

Resnično razkošje se ne začne zunaj

V družbi pogosto velja, da je razkošje nekaj zunanjega: tempo, dosežki, podoba, uspeh. A iz izkušenj vemo, da notranje ravnovesje ne sledi avtomatsko zunanjemu uspehu.

Resnično razkošje je:

– notranji mir,

– dober spanec,

– sposobnost biti prisoten,

– odnosi brez nenehne napetosti,

– svoboda, da si zvest sebi.

To niso cilji, ki bi jih dosegli neposredno. So stranski učinek zavestnega dela na sebi.

Delo na sebi kot odnos do sebe

Delo na sebi ni projekt z začetkom in koncem. Je način odnosa do sebe in do življenja.

Kaže se v drobnih trenutkih:

– ko se ustavimo, namesto da eksplodiramo,

– ko si priznamo, da nas je nekaj prizadelo,

– ko izberemo zrel odziv namesto starega vzorca,

– ko smo do sebe pošteni, a ne kruti.

Sčasoma se življenje ne umiri zato, ker bi bilo popolno, ampak zato, ker človek v njem postane bolj stabilen.

Zaključek

Delo na sebi ni znak šibkosti. Je znak notranje zrelosti.

Ni pobeg od sveta, ampak način, kako v svetu ostati prisoten, miren in avtentičen.

V Srčni sobi PSIHA verjamemo, da se resnična sprememba začne znotraj in da je prav delo na sebi tisto, kar omogoča življenje z več miru, jasnosti in srčnosti.

Če čutiš, da te notranji nemir kliče k spremembi, je to pogosto začetek poti. Ne k popolnosti, ampak k sebi.

Če čutiš, da bi ti pogovor koristil,se lahko oglasiš in se dogovorimo za individualni pogovor v varnem, podpornem prostoru. Piši nam ali se naroči na pogovor – tvoj proces se lahko začne tukaj.