Ko zapustiš staro življenje, prekineš odvisnost, zapreš vrata toksičnim odnosom ali spremeniš sebe do temeljev, pričakuješ olajšanje. Pričakuješ srečo, jasnost, svobodo. In potem pride: tišina. Mir. Praznina. In v tej tišini se pojavi vprašanje: “A je to to? Za to sem se tako boril/a?” Moja izkušnja z občutkom praznine po okrevanju Ko sem prekinila vzorec odvisnosti, sem si predstavljala, da bo življenje kar naenkrat postalo jasno, lepo, polno. Namesto tega sem se znašla v ti

Okrevanje ni cilj, ampak proces. Treznost zahteva več kot le moč volje. Zahteva pogum, iskrenost in pripravljenost, da vsak dan znova izbiraš življenje brez substanc. In če pride ponovitev.. to ni znak šibkosti, ampak del poti. Pomembno je, kaj narediš potem. Pot okrevanja je kot hoja iz teme proti svetlobi – vsak korak stran od neviht je korak bližje notranjemu miru in novemu življenju. Kako pogosta je ponovitev? Mnogi se počutijo krive ali zlomljene, ko pride do recidiva.