Vsi imamo obdobja, ko nas življenje prehiti. Ko delamo, reagiramo, rešujemo druge, in na koncu dneva niti ne vemo več, kaj v resnici čutimo. Takrat pride čas za nekaj, kar bi morali početi veliko pogosteje – samorefleksijo . Samorefleksija je preprosto to, da se ustaviš in pogledaš vase. Ne zato, da bi sebe kritizirala ali analizirala do onemoglosti, ampak da se iskreno vprašaš: “Kaj se z mano dogaja?” “Zakaj me nekaj tako zmoti?” “Česa se v resnici bojim?” To ni samokritik