Skoraj vsakdo pozna tisti občutek, ko se po dolgem dnevu za trenutek “samo malo” uležeš, odpreš aplikacijo in se znajdeš v spirali neskončnega drsenja, kjer minuti postaneta uri, tvoja pozornost se drobi, notranji dialog pa postaja vse bolj hrupen; včasih se po tem počutiš informiran/o in povezano, spet drugič pa izčrpano, primerjalno in razpršeno, kar ni slučajnost, saj so platforme zgrajene tako, da nagrajujejo našo pozornost z dopaminskimi sunki in nas hkrati izpostavljajo