Okrevanje ni številka

Razmislek o tem, zakaj verjamem, da je pravi cilj okrevanja živeti življenje, ne pa šteti dneve.

Po mojem mnenju štetje dni treznosti dolgoročno izgubi svoj namen. Ne zato, ker abstinenca ne bi bila pomembna, ampak zato, ker človeka nenehno vrača v preteklost. Vsak nov dan na koledarju ga znova spomni na to, kdaj je padel, kdaj je izgubil nadzor in kdaj se je začel pobirati. Namesto da bi bila pozornost usmerjena v življenje, ki ga gradi danes, ostaja del njegove identitete zasidran v tem, čemur želi pravzaprav prerasti.

Verjamem, da okrevanje ni življenje brez alkohola ali drog. Okrevanje je življenje z novim načinom razmišljanja, novimi navadami, zdravimi odnosi in drugačnim odnosom do samega sebe. To niso stvari, ki bi jih bilo mogoče prešteti. To so spremembe, ki se kažejo v vsakodnevnih odločitvah, v tem, kako se odzivamo na bolečino, kako rešujemo konflikte, kako prevzemamo odgovornost in kako živimo, ko nas nihče ne opazuje.

Zato se sprašujem, ali ne pride v nekem trenutku čas, ko bi morali prenehati šteti dneve in začeti šteti življenje. Ne dneve brez alkohola, ampak dneve, ko smo bili prisotni. Dneve, ko smo se iskreno nasmejali. Dneve, ko smo nekomu pomagali. Dneve, ko smo ustvarjali, ljubili, tekli, potovali, gradili odnose ali preprosto uživali v miru, ki ga nekoč nismo poznali.

Če se vsak dan vprašam, kateri dan abstinence je danes, ostaja alkohol še vedno pomembna referenčna točka mojega življenja. Jaz pa si želim, da ne bi bil več. Želim si, da bi bil nepomemben. Da bi bil le del moje zgodovine, ne pa nekaj, okoli česar se vrti moja sedanjost.

Zame je največja zmaga okrevanja trenutek, ko se nekega dne zaveš, da sploh ne veš več, koliko dni si trezen. Ne zato, ker ti ni mar, ampak zato, ker si svoje življenje napolnil z nečim veliko večjim od abstinence. Takrat okrevanje ni več nekaj, kar šteješ. Takrat ga preprosto živiš.

To je moje razmišljanje in ne trdim, da velja za vsakogar. Mnogim ljudem štetje dni daje moč, motivacijo in občutek varnosti. To spoštujem. Sama pa verjamem, da je končni cilj okrevanja svoboda. In zame svoboda pomeni tudi to, da moje življenje ni več določeno s številko na koledarju, ampak z načinom, kako živim danes.