Depresijo pogosto razumemo kot padec. Kot izgubo motivacije, upanja, smisla. A kaj, če depresija ni razpad, ampak kompresija? Stiskanje vsega, kar ni več v skladu z nami, da se lahko preoblikujemo v nekaj novega. Kompresija pomeni, da se energija ne razlije, ampak zbere. Ni praznina – je zgoščena notranja dinamika. Toliko občutkov, misli, izkušenj, travm, da jih um ne zmore več širiti navzven. Zato jih potisne navznoter. V stisk. Ker samo tam lahko pride do preoblikovanja. Tu

Si kdaj opazil/a, da v določenih situacijah postaneš preveč previden/a, kot da bi za vsakim dejanjem drugih iskal/a skrit namen? Včasih se nam v glavi prižge tisti notranji alarm, da “nekaj tu ne štima”, in to je povsem normalno. Paranoične misli se lahko pojavijo, kadar smo ranjeni, pod stresom ali preprosto negotovi. Večina ljudi jih sčasoma prepozna kot pretirane in jih spusti. A pri nekaterih se tak občutek nikoli ne umiri. Postane stalnica, način delovanja. In takrat g

Travma ni dogodek, ki bi imel en pomen za vse. Je doživetje, ki zaznamuje posameznika na globoko osebni ravni. Dva človeka lahko doživita isti dogodek, pa bosta o njem govorila z dveh popolnoma različnih svetov. Eden bo morda okreval brez večjih posledic, drugi pa bo dolgo živel v senci tistega trenutka, z bolečino, ki se ne vidi, a jo telo in um še naprej čutita. Posttravmatska stresna motnja (PTSM) ni znak šibkosti, temveč odziv telesa, ki se je nekoč znašlo v nevarnosti i

Samopoškodovanje je boleč izraz notranjega boja. Ni dejanje, ki bi izražalo željo po pozornosti, temveč pogosto tihi krik nekoga, ki ne zna več drugače ubesediti svoje stiske. Ljudje, ki se samopoškodujejo, si ne želijo nujno smrti : želijo, da bi bolečina končno utihnila, vsaj za trenutek. To je njihov način, kako preživeti neznosno težo občutkov, ki jih preplavljajo. Kaj je samopoškodovanje Samopoškodovanje pomeni, da si oseba namenoma povzroča fizično bolečino, da bi se sp

Alkohol. Za marsikoga simbol sprostitve, praznovanja ali način, kako “odklopiti”. Za druge pa tih spremljevalec samote in bega. Ena pijača ob večerji, kozarec vina po napornem dnevu, “zasluženo pitje po uspehu …In ne da bi se zavedel to postane ritual. A jutra po pitju so vse prej kot sproščena. Tista praznina, potlačen sram, žalost ali tesnoba po zabavi niso naključje. To ni samo “maček”. To je tvoj um, ki kliče po pozornosti. Kako prepoznati, da piješ preveč Ni univerzalne

Kaj sploh je travma Travma je izkušnja izjemnega stresa, strahu ali bolečine , nekaj, kar preseže tvoj nadzor. Lahko gre za en sam dogodek ali za obdobje, ki traja predolgo. In čeprav se lahko dve osebi znajdeta v enaki situaciji, jo vsaka doživi popolnoma drugače. Travma ni šibkost, ampak je odziv sistema, ki te je poskušal zaščititi. Kaj vse je lahko travmatično Travma lahko izvira iz mnogih situacij: od zlorab, nasilja, nesreč, izgub, zavrnitve, ponižanja … ali celo dolgot

Motnja prenajedanja ni znak šibkosti, ampak klic tvoje duše, da nekaj v tvojem življenju potrebuje nežno pozornost. Kompulzivno prenajedanje je ena najpogostejših motenj hranjenja, a hkrati ena najbolj skritih. V tem zapisu ti bom približala simptome, vzroke in možnosti okrevanja. Prenajedanje se kaže kot ponavljajoče epizode uživanja večjih količin hrane v kratkem času, pogosto v skrivnosti. S tem pogosto pridejo občutki sramu, krivde, gnusa ali žalosti. Za razliko od bulimi

Morda se kdaj počutiš, kot da sediš na čustvenem toboganu...gor in dol, brez varovalnega pasu. Tvoja čustva so intenzivna, odnosi polni viharjev, občutek, kdo sploh si, pa se včasih izmuzne. To, kar opisujem, se lahko imenuje mejna osebnostna motnja (BPD) . A zapomni si – BPD ni oznaka, da si »slaba oseba«. Je le drugačen način, kako tvoje srce in možgani doživljajo svet. In kar je najlepše: BPD je ozdravljiv . Živeti z mejno osebnostno motnjo (BPD) je pogosto kot vožnja na č

Travma ni dogodek sam po sebi, ampak tvoj notranji odziv nanj. To je način, kako tvoje telo in tvoja duša reagirata na izgubo, bolečino, zlorabo, nesrečo ali kak drug prelomni dogodek. Vpliva na tvoje misli, občutke, telo. In čeprav je travma težka, je okrevanje mogoče . Travma te ne definira. To je zgodba o bolečini, a tudi o tvoji moči. Spodaj je 10 načinov, kako s toplino, potrpežljivostjo in nežnostjo pozdraviti travmo in se počasi vrniti k miru. 1. Sprejmi podporo Prvi

Draga duša, ali si se že kdaj vprašala, zakaj moški varajo? Zakaj nekateri vedno znova iščejo izgovore, zakaj prelagajo krivdo na partnerko ali zakaj jim manjka občutek odgovornosti? V svojem delu in osebnih izkušnjah sem srečala moške, ki poskušajo racionalizirati in zanikati svoja dejanja. Njihove razlage so pogosto zapletene in hkrati boleče enostavne. Nekateri rečejo: »To sploh ni bilo pravo varanje, ker ni šlo za seks.« »Prevaral sem jo, ker sem mislil, da vara ona mene

Samomor je pogosto opisan kot “epidemija” našega časa. Število ljudi, ki obupa nad življenjem, narašča – zaradi finančnih kriz, družbenih pritiskov, osamljenosti ali nepredelanih ran. To je boleče opozorilo, da kot družba potrebujemo več sočutja, posluha in znanja, kako pomagati ljudem v stiski. Morda se sprašuješ, kaj se dogaja v mislih nekoga, ki razmišlja o koncu življenja. Pogosto se tam oglašajo notranji glasovi, ki ubijajo upanje: “Nič nima smisla. Vsem bi bilo bolje br

Ljudje, ki se nenehno postavljajo v vlogo žrtve, lahko v naše življenje prinesejo veliko negativnosti. Njihov svet je poln krivic, kjer so za vse težave krivi drugi, sami pa ne prevzemajo nobene odgovornosti. Tak vzorec je težak, ker izčrpa naše čustvene in energijske vire ter vpliva na kakovost odnosov. Ljudje, ki vedno igrajo žrtve, nas lahko izčrpajo – toda z zdravimi mejami zaščitimo svojo energijo in notranji mir. Tudi sama sem se večkrat ujela v dinamiko z ljudmi, ki

Manipulacija je ena najbolj prikritih in izčrpavajočih oblik toksičnega vedenja. Na začetku je lahko zamaskirana v očarljivost, toplino ali navidezno iskrenost. Toda za to fasado se pogosto skriva povsem drugačen namen : nadzor nad vami. Manipulativni ljudje pogosto nosijo maske – prijaznosti, nemoči ali popolnosti – a resnica vedno pride na dan. Tudi sama sem se večkrat znašla v odnosih, kjer sem začela dvomiti vase. Spraševala sem se: “Sem res jaz težava?” Njihove besede i

Jeza je čustvo, ki ga vsi poznamo. Včasih pride hitro, skoraj iz nič, drugič se nabira dolgo časa, tiho, plast za plastjo, dokler ne postane preveč. Nekateri imajo res kratko varovalko in hitro eksplodirajo. Drugi jezo zadržujejo, jo tlačijo vase, se delajo, da je ni, potem pa jih enkrat vse dohiti. Po moje je pomembno predvsem to, da si priznamo eno stvar: jeza sama po sebi ni slaba . Ni nekaj, česar bi se morali sramovati. Je pa zelo močno čustvo in če je ne razumemo, če jo

Dobra komunikacija je srce vseh odnosov. Je temelj zdravega partnerstva, ki nam omogoča, da skupaj rešujemo konflikte, gradimo povezanost in ustvarjamo globlje vezi. V odnosih ni vedno lahko – vzponi in padci so del poti. A z odprtim in spoštljivim pogovorom lahko premagamo izzive in gradimo mostove, namesto zidov. Pogosto slišimo, kako pomembna je komunikacija. A kaj to res pomeni? Kako lahko v resnici izboljšamo svojo sposobnost izražanja in poslušanja? Akvarelna slika pona

Z redno vadbo lahko joga postane tvoj zaveznik za dosego telesnega in duševnega ravnovesja. Joga je edinstvena praksa, ki povezuje telo...

Veliko ljudi se pretvarja, da so trdoživi, da bi ustvarili vtis moči in poguma. A resnica je, da njihovo vedenje pogosto razkrije nekaj...

Zloraba pušča nevidne rane. Travma, ki nastane ob tem, pogosto poveča tveganje za razvoj depresije, anksioznosti, posttravmatske stresne motnje (PTSM) in tudi zlorabe substanc. Čeprav travma sama po sebi ni obsodba na psihološke ali zdravstvene težave, lahko globoko zaznamuje človekovo samopodobo, občutek lastne vrednosti in kakovost odnosov. Travma zaradi zlorabe pogosto nosi dolgoročne posledice, ki se pokažejo v različnih oblikah. "Akvarel prikazuje človeka, ujetega med se

Žalovanje je naravni psihološki, socialni in telesni odziv na izgubo – bodisi ljubljene osebe, odnosa, življenjskega cilja ali celo dela...

Vsak od nas nosi v sebi del, ki ga raje skrijemo pred svetom – to je naša notranja senca . Carl Jung jo je opisal kot temen, čustven...