Depresijo pogosto razumemo kot padec. Kot izgubo motivacije, upanja, smisla. A kaj, če depresija ni razpad, ampak kompresija? Stiskanje vsega, kar ni več v skladu z nami, da se lahko preoblikujemo v nekaj novega. Kompresija pomeni, da se energija ne razlije, ampak zbere. Ni praznina – je zgoščena notranja dinamika. Toliko občutkov, misli, izkušenj, travm, da jih um ne zmore več širiti navzven. Zato jih potisne navznoter. V stisk. Ker samo tam lahko pride do preoblikovanja. Tu

Se ti kdaj zdi, da sreča vedno nekako spolzi iz rok ne glede na to, koliko se trudiš? Mogoče razlog ni v tem, česa nimaš , ampak v tem, kaj nezavedno delaš vsak dan , kar ti krade mir. Včasih so to drobne navade, tako subtilne, da jih sploh ne opazimo. Pa vendar nam tiho črpajo energijo, samozavest in občutek izpolnjenosti. Dobra novica? Ko jih enkrat prepoznaš, jih lahko zavestno zamenjaš z vedenjem, ki te vrača nazaj k sebi. Tukaj so tri stvari, ki jih verjetno počneš vsak

Če si že kdaj doživel/a nenadno eksplozijo strahu, ki je dobesedno ohromila tvoje telo, potem veš, kako brutalno resničen je lahko napad panike. Srce začne razbijati, dihanje se zdi skoraj nemogoče, roke se tresejo, telo se poti, v prsih pa se pojavi občutek, da boš izgubil/a nadzor ali celo življenje. In kar je najhujše – vse to se zgodi brez pravega razloga. Brez zunanje nevarnosti, brez opozorila. Napad panike je močan odziv telesa na občutek ogroženosti, tudi če realne gr

Ko živiš z depresijo, se lahko hitro počutiš, kot da si popolnoma sam. Kot da se svet okoli tebe premika naprej, ti pa si ujet v megli, ki se nikakor ne razprši. Morda misliš, da nihče ne razume, kaj se dogaja v tebi... da si edini, ki se tako počuti. Ta občutek izoliranosti zna biti izčrpavajoč, skoraj otopel. Včasih se zdi, kot da nimaš več nadzora nad sabo, svojimi mislimi in čustvi.

Si kdaj opazil/a, da v določenih situacijah postaneš preveč previden/a, kot da bi za vsakim dejanjem drugih iskal/a skrit namen? Včasih se nam v glavi prižge tisti notranji alarm, da “nekaj tu ne štima”, in to je povsem normalno. Paranoične misli se lahko pojavijo, kadar smo ranjeni, pod stresom ali preprosto negotovi. Večina ljudi jih sčasoma prepozna kot pretirane in jih spusti. A pri nekaterih se tak občutek nikoli ne umiri. Postane stalnica, način delovanja. In takrat g

Skoraj vsakdo pozna tisti občutek, ko se po dolgem dnevu za trenutek “samo malo” uležeš, odpreš aplikacijo in se znajdeš v spirali neskončnega drsenja, kjer minute postanejo ure, tvoja pozornost je vedno manjša, notranji dialog pa postaja vse bolj hrupen; včasih se po tem počutiš informiran/o in povezano, spet drugič pa izčrpano, primerjalno in razpršeno. To ni slučajnost, saj so platforme zgrajene tako, da nagrajujejo našo pozornost z dopaminskimi sunki in nas hkrati izposta

Travma ni dogodek, ki bi imel en pomen za vse. Je doživetje, ki zaznamuje posameznika na globoko osebni ravni. Dva človeka lahko doživita isti dogodek, pa bosta o njem govorila z dveh popolnoma različnih svetov. Eden bo morda okreval brez večjih posledic, drugi pa bo dolgo živel v senci tistega trenutka, z bolečino, ki se ne vidi, a jo telo in um še naprej čutita. Posttravmatska stresna motnja (PTSM) ni znak šibkosti, temveč odziv telesa, ki se je nekoč znašlo v nevarnosti i

Samopoškodovanje je boleč izraz notranjega boja. Ni dejanje, ki bi izražalo željo po pozornosti, temveč pogosto tihi krik nekoga, ki ne zna več drugače ubesediti svoje stiske. Ljudje, ki se samopoškodujejo, si ne želijo nujno smrti : želijo, da bi bolečina končno utihnila, vsaj za trenutek. To je njihov način, kako preživeti neznosno težo občutkov, ki jih preplavljajo. Kaj je samopoškodovanje Samopoškodovanje pomeni, da si oseba namenoma povzroča fizično bolečino, da bi se sp

Si že kdaj ujel/a sebe, kako kažeš s prstom na drugega še preden sploh dobro pomisliš, kaj se je zgodilo? “On je kriv.” “Ona je začela.” “To ni moja napaka.” Resnica? To počnemo vsi. In ne zato, ker smo slabi ljudje, ampak zato, ker nas je strah. Zakaj krivimo druge Ko gre nekaj narobe, je veliko lažje najti “krivca”, kot pogledati vase. S tem si za trenutek olajšamo dušo, ohranimo občutek nadzora in se izognemo bolečini, ki pride z iskrenim priznanjem: “Zmotil/a sem se.”

Veš tisti občutek, ko ti telo ne pusti dihati? Ko srce razbija, dlani se znojijo, misli drvijo kot vlak – in čeprav “vse v redu”, te nekaj v tebi prepričuje, da ni? To ni slabost. To je anksioznost. In tvoje telo te v resnici poskuša zaščititi. Kaj je anksiozna motnja Anksioznost sama po sebi ni sovražnik ampak je naravni odziv telesa na nevarnost. A včasih telo ne zna več izklopiti alarma. Takrat se odziva, kot da si v nevarnosti , tudi ko si varno doma, v službi ali v post

Ležiš v temi. Oči so zaprte, telo utrujeno, a misli ne utihnejo. Namesto miru pa valovi skrbi, analiz, “kaj če” in “zakaj nisem”. Nespečnost ni samo “težava s spanjem”. Je klic tvojega telesa, da nekaj v tebi išče mir. Kaj sploh je nespečnost Nespečnost pomeni, da imaš težave z uspavanjem, prebujanjem, spanjem ali pa se zbudiš – in si še vedno izmučen. Ni stvar lenobe, ampak notranje napetosti. Najpogostejši simptomi so: težko zaspiš ali se pogosto zbudiš, vstajaš prezgodaj,

Jeza ni sovražnik ampak je sporočilo Je energija, ki ti sporoča, da nekaj ni ok. In če jo znaš poslušati, postane tvoj zaveznik, ne uničevalec. Dobro obvladovana jeza te lahko premakne naprej, zaščiti tvoje meje in motivira za spremembo. Če pa ji pustiš, da te prevzame, lahko požge vse okrog tebe: odnose, zdravje in notranji mir. Kaj se dogaja v tvojem telesu, ko si jezen/a Ko se razjeziš, se tvoje telo pripravi na “boj ali beg”. Nadledvične žleze sprostijo adrenalin in ko

Alkohol. Za marsikoga simbol sprostitve, praznovanja ali način, kako “odklopiti”. Za druge pa tih spremljevalec samote in bega. Ena pijača ob večerji, kozarec vina po napornem dnevu, “zasluženo pitje po uspehu …In ne da bi se zavedel to postane ritual. A jutra po pitju so vse prej kot sproščena. Tista praznina, potlačen sram, žalost ali tesnoba po zabavi niso naključje. To ni samo “maček”. To je tvoj um, ki kliče po pozornosti. Kako prepoznati, da piješ preveč Ni univerzalne

Kaj sploh je travma Travma je izkušnja izjemnega stresa, strahu ali bolečine , nekaj, kar preseže tvoj nadzor. Lahko gre za en sam dogodek ali za obdobje, ki traja predolgo. In čeprav se lahko dve osebi znajdeta v enaki situaciji, jo vsaka doživi popolnoma drugače. Travma ni šibkost, ampak je odziv sistema, ki te je poskušal zaščititi. Kaj vse je lahko travmatično Travma lahko izvira iz mnogih situacij: od zlorab, nasilja, nesreč, izgub, zavrnitve, ponižanja … ali celo dolgot

Priznajmo si, vsi smo že bili tam. Tisti trenutek, ko vidiš, da nekdo objavi svoj uspeh, novo službo, potovanje, zaljubljenost … in namesto iskrenega veselja te nekaj v prsih rahlo stisne. Ni se ti treba pretvarjati, da tega ne občutiš, to je človeško. Primerjava z drugimi je del naše narave. A kadar se v njej izgubimo, nas hitro pahne v občutek manjvrednosti, zavisti ali samokritike. In to ne pomeni, da si slab človek ampak pomeni samo, da imaš srce, ki hrepeni po rasti. L

Vsaka sprememba se začne z enim preprostim vprašanjem:

Motnja prenajedanja ni znak šibkosti, ampak klic tvoje duše, da nekaj v tvojem življenju potrebuje nežno pozornost. Kompulzivno prenajedanje je ena najpogostejših motenj hranjenja, a hkrati ena najbolj skritih. V tem zapisu ti bom približala simptome, vzroke in možnosti okrevanja. Prenajedanje se kaže kot ponavljajoče epizode uživanja večjih količin hrane v kratkem času, pogosto v skrivnosti. S tem pogosto pridejo občutki sramu, krivde, gnusa ali žalosti. Za razliko od bulimi

Morda se kdaj počutiš, kot da sediš na čustvenem toboganu...gor in dol, brez varovalnega pasu. Tvoja čustva so intenzivna, odnosi polni viharjev, občutek, kdo sploh si, pa se včasih izmuzne. To, kar opisujem, se lahko imenuje mejna osebnostna motnja (BPD) . A zapomni si – BPD ni oznaka, da si »slaba oseba«. Je le drugačen način, kako tvoje srce in možgani doživljajo svet. In kar je najlepše: BPD je ozdravljiv . Živeti z mejno osebnostno motnjo (BPD) je pogosto kot vožnja na č

Travma ni dogodek sam po sebi, ampak tvoj notranji odziv nanj. To je način, kako tvoje telo in tvoja duša reagirata na izgubo, bolečino, zlorabo, nesrečo ali kak drug prelomni dogodek. Vpliva na tvoje misli, občutke, telo. In čeprav je travma težka, je okrevanje mogoče . Travma te ne definira. To je zgodba o bolečini, a tudi o tvoji moči. Spodaj je 10 načinov, kako s toplino, potrpežljivostjo in nežnostjo pozdraviti travmo in se počasi vrniti k miru. 1. Sprejmi podporo Prvi

A se ti kdaj zdi kot da je cel svet proti tebi? Kot da se ti vedno znova dogajajo krivice in da nimaš nadzora nad svojim življenjem? Če pogosto kriviš druge za svoje izzive in neuspehe, je možno, da se soočaš z mentaliteto žrtve . To ni diagnoza, ampak vzorec razmišljanja in vedenja, ki lahko človeka ujame v občutek nemoči, pasivnosti in večne krivice. Dobra novica pa je: mentaliteta žrtve ni trajna . Naučena je bila – in zato jo je mogoče tudi preseči. Tudi v najtemnejši s